Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk CEDAW – pomen in ratifikacije
Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je konvencija in ena od mednarodnih pravnih norm na področju človekovih pravic, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 18. decembra 1979 in je začela veljati 3. septembra 1981 ter je bila sprejeta z namenom prepovedati vsakršno diskriminacijo žensk ter zagotoviti njihove človekove pravice in svobodo na podlagi enakosti z moškimi. Do leta 2017 je to konvencijo ratificiralo 189 držav, kar pomeni, da so obljubile, da jo bodo uresničevale. Države, ki je niso ratificirale, so bile Iran, Somalija, Južni Sudan, Tonga, Združene države Amerike in Vatikan.
Kaj določa konvencija
Konvencija (pogosto po kratici CEDAW) jasno opredeljuje, kaj pomeni diskriminacija žensk in določa obveznosti držav, da takšno diskriminacijo odpravijo. Med ključnimi določbami so:
- Opredelitev diskriminacije: vodi, ki izključujejo ali omejujejo ženske pri uživanju človekovih pravic v primerjavi z moškimi;
- Obveznosti držav: sprejem ukrepov za ukinitev diskriminatornih zakonov, politik in praks ter za uvedbo zakonodaje, ki ščiti enakost;
- Enakost v različnih področjih: izobraževanje, zaposlitev, zdravje, javno življenje, zakonski in družinski odnosi;
- Timske posebne ukrepe: dovoljuje začasne posebne ukrepe (affirmativne ukrepe) za odpravo sistemskih neenakosti;
- Odgovornost: države morajo zagotoviti učinkovite pravne in upravne mehanizme za uveljavljanje pravic žensk.
Mehanizmi nadzora in uresničevanja
Uresničevanje CEDAW spremlja Odbor za odpravo diskriminacije žensk (CEDAW Committee), ki ga sestavljajo neodvisni strokovnjaki. Države pogodbenice morajo redno (običajno vsake štiri leta) predložiti poročila o ukrepih, ki so jih sprejele za izpolnjevanje svojih obveznosti. Odbor izda sklepna opazovanja (concluding observations) z ocenami in priporočili.
Leta 1999 je bila sprejeta tudi Opcijska protokolna pogodba (Optional Protocol), ki je uvedla dva pomembna mehanizma:
- možnost posameznih pritožb držav, ki so ratificirale protokol (individual communications);
- postopek za začetek postopkov preiskave glede hudih ali sistematičnih kršitev (inquiry procedure).
Rezervacije, izzivi in učinki
Veliko držav je ob ratifikaciji izreklo rezervacije, predvsem glede določb, ki se nanašajo na družinsko in zakonsko pravo ali v nasprotju z verskimi normami. Te rezervacije pogosto omejujejo polno izvajanje konvencije in so predmet kritike civilne družbe in Odbora CEDAW.
Čeprav konvencija ne predvideva neposrednih izvršilnih sankcij, je njen vpliv opazen v številnih državah: spremembe zakonodaje, sprejetje nacionalnih akcijskih načrtov za enakost spolov, okrepitev zaščite pred nasiljem nad ženskami in širša javna debata o pravicah žensk. Civilna družba in nevladne organizacije pogosto uporabljajo CEDAW kot instrument za pritisk na države in kot osnovo za alternativna (shadow) poročila Odboru.
Zakaj je pomembna
Konvencija predstavlja mednarodni standard za enakost spolov in pravice žensk. Poudarja, da enakost ni samo vprašanje enakih možnosti, temveč tudi odprava strukturalnih ovir, ki ženskam onemogočajo polno udeležbo v družbi. CEDAW je orodje tako za zakonodajalce kot za aktiviste in sodstvo pri spodbujanju sprememb.
Kako preveriti trenutni status ratifikacij
Ker se status ratifikacij in rezervacij sčasoma spreminja, je smiselno preveriti najnovejše podatke na spletnih straneh Združenih narodov, npr. v UN Treaty Collection ali na strani Odbora CEDAW. Tam najdete tudi besedilo konvencije, Opcijskega protokola, poročila držav in sklepna priporočila Odbora.
Stanje Konvencije (zelena:ratificirana, rumena:samo podpisana in rdeča:nobena)
Glavna vsebina
Člen 1 Diskriminacija žensk pomeni vsako razlikovanje, izključevanje ali omejevanje vseh vrst človekovih pravic in svoboščin žensk.
Člen 2 Države morajo prepovedati vsakršno diskriminacijo žensk s strani kogar koli, katere koli skupine ali podjetja ter spremeniti vse zakone, da bi ženske zaščitili pred diskriminacijo.
Člen 4 Posebni ukrepi za spodbujanje dejanske enakosti med moškimi in ženskami ter za zaščito mater žensk niso diskriminacija.
Člen 5 Odprava vseh predsodkov in običajev, ki izhajajo iz ideje, da je kateri koli spol manjvreden ali boljši, ali iz stereotipnih vlog moških in žensk.
Člen 6 Zaščita žensk pred vsemi oblikami trgovine z ljudmi in prostitucije.
7. člen Volilna pravica žensk in sodelovanje pri vladni politiki.
8. člen Pravica žensk, da zastopajo svojo vlado in sodelujejo pri delu mednarodnih organizacij.
Člen 9 Pravice žensk do spremembe državljanstva in v zakonu s tujcem, ženske niso samodejno spremenili njeno državljanstvo v skladu z možem in imajo enako pravico kot moški o državljanstvu svojega otroka.
Člen 10 Odprava diskriminacije žensk na področju izobraževanja;
- a) enaki pogoji za poklicno pot in poklicno usmerjanje
- b) Dostop do enakega izobraževalnega programa, enakih testov in učnega osebja.
- c) odpraviti vse stereotipe o vlogi moških in žensk na vseh ravneh in v vseh oblikah izobraževanja.
- d) enake možnosti za pridobitev štipendije
- g) enake možnosti za športno udejstvovanje
Člen 11 1. Odpraviti diskriminacijo žensk na področju dela
2. Da bi preprečile diskriminacijo žensk v materinstvu in jim zagotovile pravico do dela, so države
- a) prepovedati sankcije ali odpustitev zaradi nosečnosti ali porodniškega dopusta.
- b) da se omogoči porodniški dopust s plačilom ali socialnimi prejemki brez izgube prejšnjega poklica.
- d) za zaščito nosečnic pred škodljivimi deli.
Člen 12 Odprava diskriminacije na področju zdravstvenega varstva.
Člen 13
- a) Pravice do družinskih prejemkov
- b) Pravice do bančnega posojila in kreditne kartice
Člen 14 Odprava diskriminacije na podeželju.
15. člen Enakost žensk in moških pred zakonom, tudi v civilnih zadevah in na področju pravne sposobnosti.
Člen 16
- a) Pravica do sklenitve zakonske zveze
- b) enako pravico do svobodne izbire zakonca
- c) enake pravice in odgovornosti med zakonsko zvezo
- d) enake pravice in odgovornosti kot starši.
- e) enake pravice do svobodnega in odgovornega odločanja o številu in razporeditvi otrok.
- g) enake osebne pravice kot mož in žena, tudi pravico do izbire priimka, poklica in dela
Od 19. do 30. člena o odboru, ki spremlja uresničevanje te konvencije v državah. Odbor sestavlja 23 članov, ki jih izvolijo države. Ti morajo biti "visoko moralno ugledni". Države morajo odboru vsaj vsaka štiri leta predložiti nacionalno poročilo, odbor pa predloži poročila Ekonomsko-socialnemu svetu Združenih narodov.
Odbor državam predlaga tudi odpravo diskriminacije žensk.
Izbirni protokol
Ta konvencija ima tudi "Izbirni protokol h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk". Ta omogoča ženskam, katerih človekove pravice, zapisane v tej konvenciji, so kršene, da se obrnejo na Odbor Združenih narodov. Do zdaj, septembra 2017, jo je ratificiralo 109 držav, kar pomeni, da so Združenim narodom obljubile, da jo bodo uresničile.
Sorodne strani
- Ženska
- Pravice žensk
- Diskriminacija
- Pravica do izobraževanja
- Razvojni sklad Združenih narodov za ženske
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk?
O: Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je konvencija in mednarodno pravo o človekovih pravicah, ki ga je leta 1979 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.
V: Kakšen je bil cilj Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk?
O: Cilj Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je bil prepovedati vsakršno diskriminacijo žensk ter jim zagotoviti človekove pravice in svobodo na podlagi enakosti z moškimi.
V: Kdaj je začela veljati Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk?
O: Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je začela veljati 3. septembra 1981.
V: Koliko držav je ratificiralo Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk?
O: Leta 2017 je Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ratificiralo 189 držav.
V: Katere države do leta 2017 niso ratificirale Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk?
O: Iran, Somalija, Južni Sudan, Tonga, Združene države Amerike in Vatikan do leta 2017 niso ratificirali Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk.
V: Kaj pomeni, da država ratificira Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk?
O: Ko država ratificira Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, obljubi, da bo uresničevala Konvencijo in prepovedala vsakršno diskriminacijo žensk ter jim hkrati zagotavljala človekove pravice in svobodo na podlagi enakosti z moškimi.
V: Kako pomembna je Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk za pravice žensk po vsem svetu?
O: Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je ključno mednarodno pravo človekovih pravic za pravice žensk po vsem svetu, saj je njen cilj odpraviti vse oblike diskriminacije žensk in zagotoviti njihove človekove pravice in svobodo na podlagi enakosti z moškimi, spodbujati enakost spolov in opolnomočiti ženske.
