Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je konvencija in ena od mednarodnih pravnih norm na področju človekovih pravic, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 18. decembra 1979 in je začela veljati 3. septembra 1981 ter je bila sprejeta z namenom prepovedati vsakršno diskriminacijo žensk ter zagotoviti njihove človekove pravice in svobodo na podlagi enakosti z moškimi. Do leta 2017 je to konvencijo ratificiralo 189 držav, kar pomeni, da so obljubile, da jo bodo uresničevale. Države, ki je niso ratificirale, so bile Iran, Somalija, Južni Sudan, Tonga, Združene države Amerike in Vatikan.

Kaj določa konvencija

Konvencija (pogosto po kratici CEDAW) jasno opredeljuje, kaj pomeni diskriminacija žensk in določa obveznosti držav, da takšno diskriminacijo odpravijo. Med ključnimi določbami so:

  • Opredelitev diskriminacije: vodi, ki izključujejo ali omejujejo ženske pri uživanju človekovih pravic v primerjavi z moškimi;
  • Obveznosti držav: sprejem ukrepov za ukinitev diskriminatornih zakonov, politik in praks ter za uvedbo zakonodaje, ki ščiti enakost;
  • Enakost v različnih področjih: izobraževanje, zaposlitev, zdravje, javno življenje, zakonski in družinski odnosi;
  • Timske posebne ukrepe: dovoljuje začasne posebne ukrepe (affirmativne ukrepe) za odpravo sistemskih neenakosti;
  • Odgovornost: države morajo zagotoviti učinkovite pravne in upravne mehanizme za uveljavljanje pravic žensk.

Mehanizmi nadzora in uresničevanja

Uresničevanje CEDAW spremlja Odbor za odpravo diskriminacije žensk (CEDAW Committee), ki ga sestavljajo neodvisni strokovnjaki. Države pogodbenice morajo redno (običajno vsake štiri leta) predložiti poročila o ukrepih, ki so jih sprejele za izpolnjevanje svojih obveznosti. Odbor izda sklepna opazovanja (concluding observations) z ocenami in priporočili.

Leta 1999 je bila sprejeta tudi Opcijska protokolna pogodba (Optional Protocol), ki je uvedla dva pomembna mehanizma:

  • možnost posameznih pritožb držav, ki so ratificirale protokol (individual communications);
  • postopek za začetek postopkov preiskave glede hudih ali sistematičnih kršitev (inquiry procedure).

Rezervacije, izzivi in učinki

Veliko držav je ob ratifikaciji izreklo rezervacije, predvsem glede določb, ki se nanašajo na družinsko in zakonsko pravo ali v nasprotju z verskimi normami. Te rezervacije pogosto omejujejo polno izvajanje konvencije in so predmet kritike civilne družbe in Odbora CEDAW.

Čeprav konvencija ne predvideva neposrednih izvršilnih sankcij, je njen vpliv opazen v številnih državah: spremembe zakonodaje, sprejetje nacionalnih akcijskih načrtov za enakost spolov, okrepitev zaščite pred nasiljem nad ženskami in širša javna debata o pravicah žensk. Civilna družba in nevladne organizacije pogosto uporabljajo CEDAW kot instrument za pritisk na države in kot osnovo za alternativna (shadow) poročila Odboru.

Zakaj je pomembna

Konvencija predstavlja mednarodni standard za enakost spolov in pravice žensk. Poudarja, da enakost ni samo vprašanje enakih možnosti, temveč tudi odprava strukturalnih ovir, ki ženskam onemogočajo polno udeležbo v družbi. CEDAW je orodje tako za zakonodajalce kot za aktiviste in sodstvo pri spodbujanju sprememb.

Kako preveriti trenutni status ratifikacij

Ker se status ratifikacij in rezervacij sčasoma spreminja, je smiselno preveriti najnovejše podatke na spletnih straneh Združenih narodov, npr. v UN Treaty Collection ali na strani Odbora CEDAW. Tam najdete tudi besedilo konvencije, Opcijskega protokola, poročila držav in sklepna priporočila Odbora.