Osemnajsti amandma (XVIII. amandma) k ameriški ustavi, ki je bil ratificiran 16. januarja 1919, je v Združenih državah Amerike prepovedal proizvodnjo, prevoz in prodajo alkoholnih pijač. Amandma ni izrecno prepovedal pitja alkohola – prepoved se je nanašala na gospodarsko dejavnost (proizvodnja, prodaja in prevoz). Za praktično izvajanje amandmaja je Kongres sprejel tako imenovani Volsteadov zakon (National Prohibition Act), ki je določil kazni, izjeme in način nadzora. Volsteadov zakon je bil sprejet oktobra 1919, prepoved pa je začela dejansko veljati sredi januarja 1920.
Zakaj je prišlo do prohibicije
Prohibicija je bila predvsem rezultat dolgoletnega gibanja za zmernost (temperance), ki so ga aktivno podpirale verske skupnosti, ženske volilne organizacije in nekateri progresivni politiki. V času prve svetovne vojne so se pridružili tudi argumenti o varčevanju žit in boj proti nemški industriji pijač, kar je pospešilo politično podporo za ustavno prepoved alkohola.
Uveljavitev in izvajanje
Volsteadov zakon je med drugim določil izjeme za medicinsko in versko uporabo alkohola, hkrati pa nalagal obsežen nadzor in izterjavo kazni. Kljub temu je bilo izvrševanje zakona težavno: zvezne in lokalne oblasti so imele omejene vire za nadzor širjenja prepovedi, policija in uradniki pa so bili pogosto tarča korupcije. Obdobje je v zgodovini pogosto opisano kot obdobje zgodovine, znano tudi kot obdobje prohibicije.
Učinki na družbo in kriminal
Prohibicija je sprožila velik porast nezakonitih načinov pridobivanja alkohola in širjenje različnih oblik neupoštevanja zakonov. To je vodilo do močnega povečanja organiziranega kriminala, tihotapljenja in nasilja v spopadih za nadzor trgovine z alkoholom. Hkrati je nastalo množično gibanje državljanske nepokorščine zakonu: mnogi državljani so kršili prepoved in se pridružili ilegalnim praksam.
Tisti, ki so si lahko privoščili višje cene tihotapljenega alkohola, so hodili v nezakonite bare, imenovane speakeasies. Ljudje iz delavskega razreda pa so doma pili moonshine in tako imenovani bathtub gin. Poleg notranje proizvodnje je raslo tudi tihotapljenje alkohola čez meje (»rum-running« iz Kanade in Karibov).
Gospodarski in politični učinki
Prohibicija je vplivala na davčne prihodke, saj je izginila pomembna davčna postavka od prodaje alkohola. Stroški izvrševanja in boj proti organiziranemu kriminalu so naraščali. Velika gospodarska kriza (Velika depresija) je dodatno spodbudila javno in politično podporo za sprostitev prepovedi, saj je ponovna legalizacija pomenila možnost novih delovnih mest in davčnih prihodkov.
Razveljavitev in zapuščina
Osemnajsti amandma se je zaradi teh težav izkazal za neustrezno rešitev in je bil pozneje razveljavljen z enaindvajsetim amandmajem, ki je bil ratificiran 5. decembra 1933. To je edini primer v zgodovini ameriške ustave, ko je en amandma razveljavljen z drugim; ostaja edini amandma, ki ga je razveljavil drug amandma k ustavi.
Prohibicija je pustila mešane posledice: zmanjšala je uradno porabo v prvi fazi in prispevala k nekaterim javnozdravstvenim izboljšavam, hkrati pa spodbudila kriminal, korupcijo in nerede v družbi. Debata o učinkih prepovedi alkohola ostaja predmet raziskav zgodovinarjev, sociologov in ekonomistov, saj ponuja pomemben vpogled v razmerje med zakoni, kulturo in tržnim povpraševanjem.