Šestnajsta sprememba (sprememba XVI) ustave Združenih držav Amerike, ki je bila ratificirana 3. februarja 1913, omogoča kongresu, da uvede zvezni davek na dohodek. Tako lahko zvezna vlada pobira davek na osebni dohodek, ne glede na to, od kod ta dohodek izvira. Šestnajsti amandma je razveljavil prelomno odločitev vrhovnega sodišča iz leta 1895 v zadevi Pollock proti Farmers' Loan & Trust Co. V zadevi Pollock je sodišče odločilo, da je 2-odstotni davek na dohodke nad 4 000 USD neustaven. To je bilo zato, ker zakon, ki ga je sodba razveljavila, ni omogočal porazdelitve, zato je sodišče odločilo proti njemu. Šestnajsti amandma je kongresu omogočil, da je uvedel enoten neposredni davek na dohodek, ne da bi bilo treba opraviti porazdelitev.
Besedilo amandmaja (v prevodu): "Kongres ima pooblastilo, da uvede in pobira davke na dohodek, ne glede na to, iz katerega vira izvirajo, brez porazdelitve med posamezne zvezne države in brez upoštevanja kakršnegakoli popisa ali štetja." Amandma je torej izrecno odpravila zahtevo po porazdelitvi neposrednih davkov, ki je do tedaj omejevala možnost zveznega obdavčevanja prihodkov.
Kako je prišlo do uvedbe davka v praksi: Pred ratifikacijo amandmaja je kongres moral sprejeti zakon, ki bi podrobno določal, kako se davek pobira. Po ratifikaciji je kongres kmalu sprejel zakon o dohodnini (Revenue Act) leta 1913, ki je ponovno uvedel zvezni davek na dohodek z nizko začetno stopnjo ter višjimi stopnjami za zelo visoke prihodke. Amandma sam po sebi ni takoj naložil novih davkov — le odprl je ustavno podlago, da lahko zakonodaja to stori.
Pravne posledice in sodna praksa: Šestnajsti amandma je odpravil odločitev v Pollocku, naslednje pomembno sodno presojo pa je predstavljala odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi Brushaber v. Union Pacific Railroad Co. (1916), ki je potrdila obstoječe pooblastilo kongresa za obdavčitev dohodka brez porazdelitve in pojasnila, da amandma ne spreminja drugih načel posameznikovih pravic, temveč specifično ureja le vprašanje porazdelitve neposrednih davkov.
Gospodarske in proračunske posledice: Uvedba zveznega davka na dohodek je v 20. stoletju močno spremenila vir prihodkov američne zvezne vlade. Davieski na dohodek so sčasoma postali ena glavnih sestavin zveznega proračuna, še posebej med in po veliki vojni in pozneje v obdobju po drugi svetovni vojni, ko so proračunske potrebe hitro naraščale. Davek na dohodek je omogočil večjo fiskalno prožnost vlade pri financiranju javnih storitev, socialnih programov in vojaških izdatkov.
Sodobni pomen: Šestnajsti amandma ostaja temeljna ustavna podlaga za zvezno obdavčevanje dohodkov v ZDA. Čeprav so se obdavčitvene stopnje, sistem olajšav, odbitkov in izvrševanje davčnega zakonodajstva skozi desetletja večkrat spreminjali, osnovno načelo — da lahko kongres pobira davek na dohodek brez porazdelitve — še vedno velja in vpliva na fiskalno politiko ZDA.
Opombe: Čeprav je amandma razširil pooblastila zvezne oblasti na obdavčevanje dohodkov, vprašanja, kot so pravična porazdelitev davčne obremenitve, progresivnost stopenj, obdavčitev različnih vrst dohodka (plače, kapitalski dobički, dividende) ter odnos med zvezno in državnimi davčnimi sistemi, ostajajo predmet zakonodajnih odločitev in javnih razprav.