Ploskanje otrok: definicija, posledice, raziskave in zakonodaja

Izvedite, zakaj ploskanje otrok škoduje, kaj kažejo raziskave, kateri so pravni okviri in alternativni načini vzgoje. Dejstva, posledice in zakonodaja.

Avtor: Leandro Alegsa

Kaj je ploskanje (klofutanje) in kako poteka

S klofutanjem udarjamo drugo osebo po zadnjici, da bi ji povzročili bolečino. S klofutami običajno udarjamo z odprto roko. V nekaterih državah starši ploskajo otroke in najstnike kot obliko kaznovanja, medtem ko je v drugih državah takšna praksa prepovedana ali močno omejena. Starši pogosto upajo, da bodo otroci zaradi ploskanja postali poslušni. Z zgodovinskega vidika so odrasli pogosteje ploskali dečke kot deklice.

Ko starši ploskajo svojega otroka, ga običajno udarijo po zadnjici z odprto roko. Včasih se uporabljajo tudi drugi predmeti, kot sta pas ali lesena žlica. Ploskanje se lahko izvaja preko oblačil ali na golo kožo. Pogosto starši otroka prisilijo, da leži v njihovem naročju; v drugih primerih starš otroku ali najstniku reče, naj se skloni ali leže z obrazom navzdol čez posteljo.

Kako se otroci počutijo in kakšni so takojšnji učinki

Ko otroke vprašamo, kako se počutijo, ko jih starši ploskajo, mnogi povedo, da so zaradi tega žalostni, jezni in prestrašeni. Nekateri majhni otroci v Združenem kraljestvu, ki so jih starši ploskali, so povedali, da se počutijo, kot da bi te nekdo udaril s kladivom, in da jih boli, da je boleče - kot da bi ti zlomili kosti. Poleg bolečine lahko ploskanje povzroči sram, zmedo in zmanjšano zaupanje v odrasle, ki so odgovorni za varstvo in skrb.

Zdravstveni, razvojni in dolgoročni učinki

Ameriška akademija za pediatrijo je skupina zdravnikov, ki se ukvarjajo z otroki. Priporoča, da ploskanje ni ustrezen način za pomoč otrokom pri učenju vedenja, saj lahko majhnega otroka zlahka poškodujejo. Opozarjajo, da ploskanje povečuje tveganje za poznejše zlorabe otrok in da starši otroka nikoli ne smejo ploskati s predmetom.

Več raziskav kaže, da ploskanje ne prinaša dolgoročno boljših vedenjskih rezultatov. Dr. Elizabeth T. Gershoff je znanstvenica, ki proučuje telesno kaznovanje otrok in ugotavlja, da dolgoletne raziskave pokažejo, da ploskanje ne deluje kot učinkovit vzgojni ukrep. Povedala je, da otroci, ki so bili tepeni, sčasoma vse manj ubogajo starše, in da je ploskanje oblika nasilja, ki bi se ga bilo treba izogibati. Leta 2012 je skupina kanadskih znanstvenikov prav tako analizirala dolgoletne studije in ugotovila, da ploskanje sčasoma povečuje verjetnost otrokove agresivnosti.

Murray Straus in drugi raziskovalci so našli povezave med ploskanjem v otroštvu in večjo verjetnostjo za storitve kaznivih dejanj v odrasli dobi. Nekatere študije kažejo tudi povezave z večjim tveganjem za duševne težave, kot so dolgotrajna žalost in izguba zanimanja (depresija), povečana anksioznost (tesnoba), motnje razpoloženja ali tvegano vedenje (manija), ter večje tveganje za zlorabo drog in alkohola v poznejšem življenju.

Nekatere študije so prav tako ugotovile, da lahko pogosto telesno kaznovanje vpliva na otrokovo fizično rast in razvoj možganov ter zmanjša sposobnost za jasno razmišljanje in reševanje težav. V več analizah so avtorji ugotovili "odmerno odvisne" učinke: bolj pogosta ali hujša telesna kazen je povezana z večjimi tveganji.

Raziskave in nasprotujoča si mnenja

Med raziskovalci obstajajo različna stališča. Nekaj znanstvenikov trdi, da občasno ploskanje ne povzroči resne škode, vendar večje število preučevanj navaja nasprotno. Nekateri avtorji trdijo, da je "več kot 100" študij pokazalo škodljive posledice ploskanja za psihični in vedenjski razvoj otrok. Nobena od študij po dosedanjih ugotovitvah ni jasno potrdila, da bi ploskanje imelo trajno koristno vpliv za učenje boljšega vedenja.

Pravna ureditev in priporočila

Nekatere skupine, med drugim odvetniki, socialni delavci in politiki, menijo, da je ploskanje nasilno in v nasprotju s človekovimi pravicami. V več kot 40 državah je ploskanje osebam, mlajšim od 18 let, prepovedano. Med državami, ki so uvedle popolno ali delno prepoved telesnega kaznovanja otrok, so Brazilija, Nemčija, Izrael, Argentina, Švedska, Nizozemska, Španija, Poljska, Nova Zelandija, Kenija in Kostarika. Mednarodne institucije, kot so odbori Združenih narodov, so spodbujale države, naj odstranijo izjeme, ki dovoljujejo telesno kaznovanje doma.

Alternativne metode vzgoje in podpora staršem

Strokovnjaki, vključno z organizacijami za otroško zdravje, priporočajo nefizične pristope k vzgoji, na primer:

  • jasno postavljanje pravil in pričakovanj,
  • dosledne, razložene posledice (naravne in logične posledice),
  • pozitivna okrepitev za želeno vedenje (pohvale, nagrade),
  • tehnike umirjanja in učenje čustvene samoregulacije,
  • časovni odkloni (time-out) ali pogovori o vedenju, prilagojeni starosti otroka,
  • iskanje pomoči pri pediatru, družinskem terapevtu ali programih za starše, če se starši počutijo preobremenjene.

Posebno pozornost je treba nameniti temu, da se ploskanje ali kakršnokoli udarjanje ne uporablja pri dojenčkih in majhnih dojenčkih, saj so njihovi možgani in telo še posebej občutljivi.

Kaj lahko naredijo starši in skrbniki

Če se starši spopadajo z vedenjskimi izzivi otroka, je priporočljivo poiskati nasvet strokovnjakov in programe, ki nudijo praktične, neagresivne tehnike vzgoje. Če je ploskanje del širšega vzorca nasilja ali zlorabe, je treba poiskati pomoč socialnih služb ali zdravstvenih strokovnjakov. Pomembno je tudi, da starši priznajo svoje meje in poiščejo podporo, preden se situacija zaostri.

Zaključek

Ploskanje je praksa, ki jo nekateri starši še vedno uporabljajo, vendar razpoložljive raziskave in strokovna priporočila kažejo, da gre za neučinkovit in potencialno škodljiv način vzgoje. Mnoge zdravstvene in otroške organizacije priporočajo nefizične, podporne metode vzgoje. V državah, ki so prepovedale telesno kaznovanje, se zakonodaja in družbena podpora usmerjata k zaščiti otrok in k spodbujanju varnejših in učinkovitih načinov učenja vedenja.

Spanking v Nemčiji leta 1935Zoom
Spanking v Nemčiji leta 1935

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je spanking?


O: S klofutami udarjamo drugo osebo po zadnjici, da bi ji povzročili bolečino, običajno z odprto roko.

V: Ali se ploskanje uporablja za kaznovanje otrok in najstnikov v vseh državah?


O: Ne, v nekaterih državah to ni več dovoljeno.

V: Ali so fantje pogosteje deležni ploskanja kot dekleta?


O: Da, od preteklosti do danes odrasli pogosteje ploskajo dečke kot deklice.

V: Na kakšen način starši običajno izrekajo udarce?


O: Starši običajno udarijo otroka po zadnjici z odprto roko ali uporabijo druge predmete, kot sta pas ali lesena žlica. Otrokova zadnjica je lahko oblečena ali gola, starši pa pogosto prisilijo otroka, da leži v njihovem naročju, se skloni ali leži z obrazom navzdol na postelji.

V: Kako se počutijo otroci, ko jih starši ploskajo?


O: Veliko otrok pravi, da so zaradi tega žalostni, jezni in prestrašeni. Nekateri majhni otroci v Združenem kraljestvu, ki so jih starši ploskali, so povedali, da se počutijo, kot da bi te nekdo udaril s kladivom, in da jih boli, da je boleče - kot da bi ti zlomili kosti.

V: Kaj pravi Ameriška akademija za pediatrijo o uporabi ploskanja kot kazni za otroke?


O: Ameriška akademija za pediatrijo pravi, da ploskanje ni dober način za pomoč otrokom pri učenju vedenja, saj lahko majhnega otroka zlahka poškoduje in privede do zlorabe otrok; prav tako odsvetujejo uporabo kakršnih koli predmetov pri ploskanju.

V: Kaj so pokazale raziskave o tem, kako učinkovito (ali neučinkovito) je ploskanje pri učenju lepega vedenja? O: Večletne raziskave so pokazale, da ploskanje ni učinkovito; namesto tega lahko otroci sčasoma postanejo manj poslušni in bolj agresivni; poleg tega so raziskave pokazale, da uporaba te oblike kaznovanja ne prinaša nobenih koristi, temveč le škodo, vključno z duševnimi boleznimi, kot so depresija, tesnoba, manija, zloraba drog/alkohola itd., pa tudi zmanjšano sposobnostjo jasnega razmišljanja in večjo nagnjenostjo k poškodovanju drugih.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3