Vedenje
Vedenje (ali obnašanje) je tisto, kar žival ali rastlina počne ali kako deluje. Vedenje je lahko zavestno ali nezavedno. Lahko so podedovana, naučena ali se jih spomnimo iz prejšnjih življenj.
V poskusih je vedenje opazovana reakcija, ki se pojavi, ko organizem dobi dražljaj. Nekateri organizmi so bolj zapleteni kot drugi in se lahko bolje zavedajo svoje okolice. Če je njihovo vedenje zavestno, to pomeni, da vedo, kaj počnejo. Če se ne zavedajo, kaj počnejo, gre za nezavedno vedenje.
Ljudje brez razmišljanja umaknejo roko, če se nehote dotaknejo česa vročega. To se zgodi, ker smo (in druge živali) podedovali reflekse živčnega sistema, zaradi katerih se odmaknemo od stvari, ki povzroča bolečino.
Vedenje je povezano z živčnim in endokrinim sistemom. Živčni sistem se odziva in opazuje, kaj se dogaja. Hormonski sistem je veliko počasnejši. Zaradi njega so nekatere vrste vedenja bolj ali manj verjetne. Preprost primer je sprememba iz otroka v odraslega. Pri tem sodeluje cela vrsta hormonov, ki vplivajo na rast in vedenje.
Z učenjem je povezano tudi vedenje. Organizmi, ki so bolj zapleteni, se lahko učijo bolje kot tisti, ki so preprostejši. Vendar tudi pri najpreprostejših živalih lahko opazimo habituacijo, ki je primitivna oblika učenja. Za organizme učenje pomeni, da spremenijo svoje vedenje, ker se spomnijo, da so se že prej znašli v takšni situaciji, in vedo, kako se odzvati.
Ljudje pogosto uporabljajo besedo "vedenje" v pomenu načina, kako se ljudje obnašajo drug do drugega. Otroke učimo, kaj je dobro in kaj slabo vedenje. Dobro vedenje pomeni vljudnost in skrbnost do drugih ljudi. Gre za vedenje, ki ga ljudje v družbi pričakujejo od drugih.
