Vrhovno sodišče: definicija, pristojnosti in primeri po svetu
Vrhovno sodišče: definicija, pristojnosti in primeri po svetu — primerjalni pregled vlog, imen in pritožbenih poti v različnih pravnih sistemih.
Vrhovno sodišče je običajno najvišje sodišče v državi. To pomeni, da je v mnogih državah sodišče zadnje instance in ima več pristojnosti kot druga sodišča. Tu se lahko razveljavijo odločitve nižjih pritožbenih sodišč. Vendar pa vsa najvišja sodišča niso poimenovana kot taka. Države civilnega prava običajno nimajo samo enega vrhovnega sodišča. Poleg tega se najvišje sodišče v nekaterih pravnih sistemih ne imenuje "vrhovno sodišče". Tako je na primer vrhovno sodišče v Avstraliji. V nekaterih krajih sodišče z imenom "vrhovno sodišče" ni najvišje sodišče. Primeri vključujejo vrhovno sodišče v New Yorku, vrhovna sodišča več kanadskih provinc in ozemelj ter nekdanje vrhovno sodišče Anglije in Walesa. Za vse odločitve, sprejete na teh sodiščih, veljajo višja pritožbena sodišča.
Kaj je naloga vrhovnega sodišča?
Vrhovno sodišče običajno opravlja več ključnih funkcij:
- odločanje kot sodba zadnje instance (finalna pritožbena funkcija);
- razlaga zakonov in ustave, vključno z nadzorom ustavnosti (v državah, kjer je ta pristojnost dodeljena vrhovnemu sodišču);
- zagotavljanje enotne sodne prakse in pravne varnosti (v državah z načelom precedensa, npr. v common law sistemih);
- v nekaterih sistemih izvaja cassation — preverjanje pravilne uporabe prava brez ponovnega ugotavljanja dejstev;
- v redkih primerih obravnava zadeve mednarodnega pomena ali spore med državami vej oblasti.
Razlike med pravnimi sistemi
Pravni sistemi se razlikujejo glede na organizacijo najvišjih sodišč:
- V sistemih civilnega prava je pogost pojav, da ima država več najvišjih sodišč ločene po pravnih področjih (npr. vrhovno kazensko, civilno, upravno ali delovno sodišče). To omogoča specializacijo in pogosto deljenje pristojnosti med sodišči.
- V sistemih common law ima običajno eno najvišje sodišče (npr. Supreme Court v ZDA, High Court v Avstraliji), ki deluje kot končna pritožbena instancia in postavlja precedense (stare decisis).
- Mnoge države ločujejo ustavna sodišča od vrhovnih sodnih organov, tako da ustavno sodišče (npr. Bundesverfassungsgericht v Nemčiji) posebej presoja skladnost zakonov z ustavo, medtem ko drugo vrhovno sodišče obravnava navadne pritožbe.
Kako pridejo zadeve do vrhovnega sodišča?
Zadeve običajno pridejo do vrhovnega sodišča po poti pritožb iz nižjih sodišč. V mnogih državah mora stranka najprej izčrpati vse pravne poti pri nižjih in višjih sodiščih, preden lahko zadevo napoti na vrhovno sodišče. Poleg avtomatičnih pritožb nekatera vrhovna sodišča zahtevajo dovoljenje za pritožbo (leave to appeal) ali izberejo le zadeve, ki imajo širši pravni pomen.
Splošni primeri po svetu
- ZDA: Supreme Court of the United States je najvišje sodišče in ima pravico presojati ustavnost zakonov ter ustvarjati pomembne precedense.
- Združeno kraljestvo: Od leta 2009 obstaja Supreme Court of the United Kingdom, ki je prevzel vlogo vrhovnega ščita za Anglijo, Wales, Škotsko in Severno Irsko. Pred tem je bila zadnja instanca Appellate Committee House of Lords.
- Avstralija: High Court of Australia je najvišje sodišče in obenem obravnava ustavne zadeve — zato ga pogosto imenujejo vrhovno sodišče države.
- Francija: obstajata dve najvišji instanci — Cour de cassation za sodne zadeve in Conseil d'État za upravne zadeve; ustavno vprašanje presoja Conseil constitutionnel.
- Kanada: Supreme Court of Canada je zvezna najvišja instanca, medtem ko so "Supreme Court" v več kanadskih provincah in ozemljih dejansko višja sodišča prve stopnje, ne pa zadnja instanca za zvezna vprašanja.
- New York: v zvezni državi New York je "Supreme Court" sodno ime za pristojno sodišče prve stopnje — torej ni vrhovno sodišče v zveznem smislu in ni najvišja pritožbena instanca za zadeve na državni ravni.
Sestava, imenovanje in mandat sodnikov
Sestava in način imenovanja vrhovnih sodnikov se med državami zelo razlikuje: v nekaterih državah jih imenuje predsednik države z nasvetom parlamenta ali posebne komisije, v drugih državah je odločitev prepuščena izvršilni oblasti ali pa obstaja kombiniran izbor. Mandat je lahko do konca upokojitvene starosti, za določen čas ali celo doživljenjsko, odvisno od ustave in zakonodaje. Neodvisnost sodstva, postopki za morebitno razrešitev in etični standardi so ključni za zaupanje javnosti v vrhovno sodišče.
Zaključek
Izraz "vrhovno sodišče" zajema širok nabor institucij z različnimi pooblastili in vlogami, odvisno od pravnega sistema in državnopolitične ureditve. Pomembno je ločevati ime sodišča od dejanske pristožnosti — nekaj sodišč se imenuje "vrhovno sodišče", a v praksi nimajo najvišje pristojnosti, medtem ko imajo druga, drugače poimenovana sodišča, vlogo zadnje instance ali ustavnega varuha.
Ustavna vprašanja
Nekatere države imajo ločeno "ustavno" sodišče. To je višje sodišče, ki obravnava vprašanja v zvezi z ustavo te države. Druge države nimajo ločenih ustavnih sodišč. O ustavnih vprašanjih odloča njihovo vrhovno sodišče. Kljub temu se takšna sodišča včasih imenujejo tudi "ustavna sodišča". Nekateri so na primer vrhovno sodišče Združenih držav imenovali "najstarejše ustavno sodišče na svetu", ker je bilo prvo sodišče na svetu, ki je razveljavilo zakon kot neustaven. Zadeva je bila Marbury proti Madisonu, 5 U.S. 137 (1803). Z zadevo Marbury proti Madisonu je bilo vrhovno sodišče ZDA tudi ustanovljeno kot enakopravna veja oblasti Združenih držav Amerike skupaj z izvršilno in zakonodajno vejo oblasti. Vrhovno sodišče ZDA tehnično gledano ni ustavno sodišče, tako kot tudi Evropsko sodišče ni ustavno sodišče. Vendar pa obe sodišči izvajata veliko ustavnosodne presoje. To pomeni, da delujeta kot ustavno sodišče, vendar se ne imenujeta ustavni sodišči.
Politična vprašanja
Mnoga, kot je vrhovno sodišče Združenih držav Amerike, se občasno vpletajo v politična vprašanja. Med njimi so vrhovna sodišča Egipta, Pakistana, Izraela, Indije in Kuvajta. Ena najbolj spornih političnih odločitev je bila Bush proti Goru, 531 U.S. 98 (2000). To je bila odločitev Vrhovnega sodišča Združenih držav, ki je rešila spor v zvezi s predsedniškimi volitvami leta 2000. Veliko polemik je bilo tudi v zvezi s presojo odločitev vlad držav članic s strani Sodišča Evropskih skupnosti. Predsednik izraelskega vrhovnega sodišča Aharon Barak je bil kritiziran, ker skupaj z drugimi prevladuje nad izraelsko vlado.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je vrhovno sodišče?
O: Vrhovno sodišče je običajno najvišje sodišče v državi, ki ima večjo moč kot druga sodišča.
V: Ali lahko vrhovno sodišče razveljavi odločitve nižjih pritožbenih sodišč?
O: Da, vrhovno sodišče lahko razveljavi odločitve nižjih pritožbenih sodišč.
V: Ali imajo vse države samo eno vrhovno sodišče z imenom "vrhovno sodišče"?
O: Ne, države civilnega prava običajno nimajo samo enega vrhovnega sodišča in najvišje sodišče v nekaterih jurisdikcijah se ne imenuje "vrhovno sodišče".
V: Ali lahko vrhovno sodišče v New Yorku razveljavi odločitve višjih pritožbenih sodišč?
O: Ne, za odločitve, ki jih sprejme vrhovno sodišče v New Yorku, veljajo višja pritožbena sodišča.
V: Ali je avstralsko vrhovno sodišče primer vrhovnega sodišča?
O: Da, avstralsko vrhovno sodišče je primer vrhovnega sodišča.
V: Ali so odločitve, sprejete na vrhovnih sodiščih več kanadskih provinc in ozemelj, vedno dokončne?
O: Ne, odločitve, ki jih sprejmejo vrhovna sodišča več provinc in ozemelj Kanade, so predmet odločanja višjih pritožbenih sodišč.
V: Ali je bilo nekdanje Vrhovno sodišče Anglije in Walesa (Supreme Court of Judicature) vedno najvišje sodišče?
O: Ne, nekdanje Vrhovno sodišče Anglije in Walesa (Supreme Court of Judicature of England and Wales) ni bilo vedno najvišje sodišče in za odločitve, sprejete na njem, so veljala višja pritožbena sodišča.
Iskati