Smith proti Allwrightu (1944) – konec belih primarnih in napredek volilnih pravic
Smith proti Allwrightu (1944) je bila prelomna odločitev Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike. S to odločitvijo so Afroameričanom omogočili glasovanje na primarnih volitvah demokratske stranke v Teksasu in s tem razglasili prakso izključevalnih primarnih volitev – znanih kot "white primaries" – za nezdružljivo s ustavo v zveznih državah.
Ozadje
V času po rekonstrukciji so v južnih državah ZDA demokratične primarne pogosto predstavljale odločilen del volilnega procesa, saj je bila zmaga v primarnih pogosto enakovredna zmagi na volitvah. Stranke so v nekaterih državah organizirale primarne kot izključne dogodke le za belce, s čimer so dejansko onemogočile politično sodelovanje Afroameričanom. Takšni ukrepi so bili del širšega sistema volilnih ovir, ki je vključeval tudi volilne takse (poll taxes), testiranja pismenosti in druge metode omejevanja volilne pravice.
Pravno vprašanje in odločitev
V primeru Smith proti Allwright je Vrhovno sodišče ugotovilo, da so primarne, kadar jih organizira in uravnava politična struktura, sestavni del državnega volilnega sistema in zato predstavljajo državno dejanje. Sodišče je sklenilo, da zakonodaja in praksa, ki dovoljujeta izključevanje volivcev na podlagi rase iz primarnih volitev, kršita Petnajsto dopolnilo ustave, ki prepoveduje državne ukrepe, ki bi onemogočali državljanom glasovanje zaradi rase. S tem je bila razveljavljena sodba Grovey proti Townsendu (1935), ki je pred tem dopuščala, da so politične stranke obravnavane kot zasebne organizacije in da lahko izključujejo volivce po rasni osnovi.
Posledice in pomen
Odločitev je takoj podrla pravno podlago za belske primarne v Teksasu in drugih državah ter odprla pot večjemu političnemu sodelovanju temnopoltih volivcev pri vnaprejšnjih izboraških procesih. Postala je pomembna prelomnica v pravni strategiji organizacij za državljanske pravice in je pripomogla k poznejšim zmagam v boju proti volilnim omejitvam. V naslednjih letih so sledile dodatne sodne odločitve, ki so razširile načelo, da so volilne prakse, ki izključujejo volivce po rasi, nezakonite (na primer primeri, ki so zadale udarec drugim oblikam izključevanja), in so prispevale k širšim reformam, ki so se nato uresničile tudi z Voting Rights Act iz leta 1965.
Kljub pomembnemu napredku, ki ga je prinesla odločitev Smith proti Allwrightu, so mnogi drugi institucionalni in administrativni mehanizmi še naprej omejevali volilno udeležbo manjšin vse do poznejših zakonodajnih in sodnih sprememb. V zgodovinskem kontekstu pa je Smith proti Allwrightu ostal ključen precedent, ker je potrdil načelo, da končna izvedba volitev in dostop do njih ne moreta biti temelja za rasno diskriminacijo.
Povsem bela primarna izbira
Rekonstrukcijski amandmaji k ustavi Združenih držav Amerike so Afroameričanom omogočili osvoboditev iz suženjstva, državljanstvo in volilno pravico. Vendar so številne nekdanje suženjske države našle načine, kako črncem preprečiti udeležbo na volitvah. Med njimi so bili volilni davki, testi pismenosti in zapleteni zakoni o registraciji volivcev. Medtem ko so ti v večini južnih držav delovali, v Teksasu niso bili uspešni. Stranka je potrebovala glasove Latinoameričanov, vendar je želela izključiti črnce. Prav tako je morala razdeliti glasove črncev in Hispancev. Teksas je bil tako kot večina južnih držav enostrankarska država. Demokratska stranka je nadzorovala politiko. Državne in lokalne primarne volitve so odločale o tem, kateri kandidat bo na koncu zmagal na splošnih volitvah. Demokrati v Teksasu so "belske primarne volitve" uporabili v svoje namene. Ta je prepovedovala, da bi se nebelci pridružili demokratski stranki in sodelovali na primarnih volitvah. Uporabili so jo lahko tudi za izključitev mehiških Američanov na območjih države, kjer jih stranka ni potrebovala. Spremembe o obnovi so veljale za državo. V zadevi Grovey proti Townsendu pa je bilo zvezni državi Teksas dovoljeno, da svojo odgovornost za zaščito pravic temnopoltih volivcev prenese na zasebno organizacijo - demokratsko stranko. To je Teksasu omogočilo uporabo izključno belskih primarnih volitev.
Primer
V drugi odločbi, Grovey proti Townsendu (1935), je vrhovno sodišče odločilo, da je demokratska stranka zasebna organizacija. Njihova državna konvencija je lahko odločala o tem, kdo je lahko član. Lonnie E. Smith, zobozdravnik iz Houstona, in Nacionalno združenje za napredek barvnih ljudi (NAACP) sta se odločila, da se bosta borila proti tej odločitvi.
V zadevi Smith proti Allwrightu (1944) je sodišče razveljavilo sodbo v zadevi Grovey. Večina sodnikov je odločila, da je demokratska stranka več kot zasebna organizacija. Bila je del volilnega postopka v Teksasu. Zato je sodišče reklo, da je bilo protiustavno preprečiti Afroameričanom, da bi glasovali na demokratskih primarnih volitvah.
