Smith v. Allwright
Smith proti Allwrightu (1944) je bila prelomna odločitev Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike. S to odločitvijo je bilo Afroameričanom onemogočeno glasovanje na primarnih volitvah demokratske stranke v Teksasu. S tem je zajela tudi primarne volitve belcev v vseh zveznih državah. Razveljavila je sodbo Grovey proti Townsendu (1935), ki je demokratski stranki dovoljevala, da je organizirala izključno belske primarne volitve, ki so izključevale temnopolte volivce.
Povsem bela primarna izbira
Rekonstrukcijski amandmaji k ustavi Združenih držav Amerike so Afroameričanom omogočili osvoboditev iz suženjstva, državljanstvo in volilno pravico. Vendar so številne nekdanje suženjske države našle načine, kako črncem preprečiti udeležbo na volitvah. Med njimi so bili volilni davki, testi pismenosti in zapleteni zakoni o registraciji volivcev. Medtem ko so ti v večini južnih držav delovali, v Teksasu niso bili uspešni. Stranka je potrebovala glasove Latinoameričanov, vendar je želela izključiti črnce. Prav tako je morala razdeliti glasove črncev in Hispancev. Teksas je bil tako kot večina južnih držav enostrankarska država. Demokratska stranka je nadzorovala politiko. Državne in lokalne primarne volitve so odločale o tem, kateri kandidat bo na koncu zmagal na splošnih volitvah. Demokrati v Teksasu so "belske primarne volitve" uporabili v svoje namene. Ta je prepovedovala, da bi se nebelci pridružili demokratski stranki in sodelovali na primarnih volitvah. Uporabili so jo lahko tudi za izključitev mehiških Američanov na območjih države, kjer jih stranka ni potrebovala. Spremembe o obnovi so veljale za državo. V zadevi Grovey proti Townsendu pa je bilo zvezni državi Teksas dovoljeno, da svojo odgovornost za zaščito pravic temnopoltih volivcev prenese na zasebno organizacijo - demokratsko stranko. To je Teksasu omogočilo uporabo izključno belskih primarnih volitev.
Primer
V drugi odločbi, Grovey proti Townsendu (1935), je vrhovno sodišče odločilo, da je demokratska stranka zasebna organizacija. Njihova državna konvencija je lahko odločala o tem, kdo je lahko član. Lonnie E. Smith, zobozdravnik iz Houstona, in Nacionalno združenje za napredek barvnih ljudi (NAACP) sta se odločila, da se bosta borila proti tej odločitvi.
V zadevi Smith proti Allwrightu (1944) je sodišče razveljavilo sodbo v zadevi Grovey. Večina sodnikov je odločila, da je demokratska stranka več kot zasebna organizacija. Bila je del volilnega postopka v Teksasu. Zato je sodišče reklo, da je bilo protiustavno preprečiti Afroameričanom, da bi glasovali na demokratskih primarnih volitvah.
