Zgodnji novi vek je obdobje med letoma 1500 in 1800 (v grobem). Ta čas sledi srednjemu veku. To je začetek prepoznavnih narodov, ki jih poznamo danes.

V zgodovini Evrope zgodnje moderno obdobje sledi srednjeveškemu obdobju. Začne se okoli padca Konstantinopla leta 1453 in vključuje obdobje renesanse in dobe odkritij. Vključuje odkritje Amerike in odkritje pomorske poti na Vzhod. Konča se ob francoski revoluciji leta 1789.

Ključne značilnosti obdobja

Zgodnji novi vek je bil čas velikih sprememb na političnem, gospodarskem, družbenem in kulturnem področju. Glavne značilnosti vključujejo:

  • Renesansa in humanizem: obuditev interesov za antiko, razvoj umetnosti, literature in humanističnega izobraževanja. V umetnosti so delovali velikani, kot so Leonardo da Vinci, Michelangelo in Raffael; v literaturi se pojavi rast nacionalnih jezikov in avtorjev, kot je William Shakespeare.
  • Doba odkritij: obsežni pomorski podvigi — Kristofor Kolumb (1492), Vasco da Gama (1498) in Ferdinando Magellan/ ekspedicija prve obkrožitve Zemlje (1519–1522) — so povezali celine, odpirali trgovske poti in začeli obdobje kolonizacije Amerike, Afrike in Azije.
  • Verske preobrazbe: protestantska reformacija, ki jo začenja Martin Luther leta 1517, in katoliška protireformacija sta bistveno prerazporedili vero, politiko ter mednarodne zavezništve v Evropi.
  • Znanstvena revolucija in razsvetljenstvo: nova metoda opazovanja in eksperimentiranja (Galileo, Kepler, Newton) ter povečano poudarjanje razuma in politike (razsvetljenski misleci v 17. in 18. stoletju) sta spremenila pogled na naravo in družbo.
  • Vojne, diplomacija in država: nastanek močnejših centraliziranih monarhij in razmah absolutizma (npr. Francija pod Ludvikom XIV.), ter dolgotrajni konflikti, kot je Tridesetletna vojna (1618–1648), ki so preoblikovali politično karto Evrope.
  • Kolonializem in atlantska ekonomija: evropske sile so vzpostavile kolonije, razvile atlantsko trgovino in merkan¬tilizem; razvoj suženjstva in transatlantske trgovine je imel globoke dolgoročne posledice za milijone ljudi in globalno gospodarstvo.

Gospodarske in družbene spremembe

V tem obdobju se je gospodarstvo postopoma preoblikovalo: rast mest, razvoj denarnega gospodarstva, širjenje tiskarstva in trgovskih mrež so spodbudili komercialno revolucijo. Pojavili so se tudi prvi znaki proto-industrializacije v rokodelstvu. Poleg tega so spremembe vplivale na demografijo, kmetijstvo in položaj družbenih slojev — velika migracija v kolonije, spreminjanje kmetijskih tehnik in rast meščanstva so oblikovali moderno družbo.

Kultura, znanost in tehnologija

Tiskarski stroj je omogočil širjenje idej, knjig in znanja; humanistične šole so izobraževale novo elito; znanstvena metoda in tehnični izumi so pospešili napredek v astronomiji, fiziki, medicini in navigaciji. Ti premiki so podlaga za industrijsko, politično in kulturno preobrazbo, ki se je nadaljevala v 19. stoletju.

Posledice in pomen

Zgodnji novi vek je postavil temelje moderne Evrope in sveta: oblikovale so se nacionalne države, razširile so se globalne trgovske povezave, razvili so se sodobni politični in pravni sistemi, rastla je vloga znanosti in izobraževanja. Hkrati je obdobje prineslo tudi nasilje, izkoriščanje in trajne posledice kolonializma ter zasidran sistem rasnega suženjstva, ki ga je treba razumeti kot del njegove dediščine.

Konec obdobja

Obdobje zgodnjega novega veka se običajno šteje za končano z izbruhom francoske revolucije leta 1789, ki je simbolično (in dejansko) odprla pot novim idejam o državljanstvu, enakosti in suverenosti ter začela naslednjo zgodovinsko fazo — moderno dobo.