Zgodovina Evrope: Ključna obdobja in dogodki od antike do danes

Antika

Zgodovina Evrope pomeni vse obdobje od začetka pisnih zapisov na evropski celini do danes. Tradicionalno se deli na antično (pred padcem Zahodnega rimskega cesarstva), srednjeveško in moderno (po padcu Konstantinopla).

Starodavnost Evrope sega v čas minojske civilizacije, Mikenov in pozneje v Homerjevo Iliado v antični Grčiji okoli leta 700 pred našim štetjem. Leta 509 pr. n. št. je bila ustanovljena Rimska republika, ki si jo je v prvem stoletju pr. n. št. na vrhuncu svojega obstoja prisvojil Oktavijanov novi rimski imperij. V četrtem stoletju je bila sprejeta krščanska vera, v šestem pa jo je znotraj cesarstva organiziral cesar Justinijan I. (527-565) s petimi najpomembnejšimi mesti: Rim, Konstantinopel, Antiohija, Jeruzalem in Aleksandrija. Padcu Zahodnorimskega cesarstva je sledil zaton zahodne Evrope. Bizantinsko cesarstvo je preživelo na vzhodu. Prejšnjemu razkolu, ki je trajal od leta 451, se je leta 1054 pridružil nov razkol znotraj cerkvene oblasti. Sledile so križarske vojne z zahoda, da bi rešili Sveto deželo pred muslimanskim vdorom. Fevdalna družba je začela razpadati zaradi širjenja črne smrti.

V antičnem in poznoantičnem obdobju so se razvijale temeljne institucije evropske civilizacije: pravo, urbanizacija, infrastruktura (ceste, akvadukti), in pisne ter filozofske tradicije, ki so vplivale na kasnejše obdobje. Pomemben dejavnik so bile tudi stike z Bližnjim vzhodom in Severno Afriko, ki so prinašali znanje, tehnologije in trgovske poti.

Srednji vek

Padec Konstantinopla leta 1453 je pokazal vojaško šibkost kristjanov v Vzhodni Evropi. Pogosto se uporablja kot izhodišče za sodobno zgodovino. Zahodni kristjani so leta 1492 zaključili rekonkvisto in odkrili novi svet. Evropa se je prebudila iz srednjega veka s ponovnim odkritjem klasične učenosti, ki se je v veliki meri ohranila v muslimanskem svetu, medtem ko jo je zahodna cerkev v veliki meri zavrnila kot pogansko. Renesansi je sledila protestantska reformacija, ko je duhovnik Martin Luther napadel papeško oblast. Tridesetletna vojna, Vestfalska pogodba in slavna revolucija so pripravile širitev in razsvetljenstvo.

Srednji vek ni bil le »temna doba«. V tem obdobju so vzniknile pomembne politične oblike (fevdalizem, kraljestva), mestna samouprava in cehovske organizacije. Cerkveni nauk in samostani so igrali osrednjo vlogo pri izobraževanju in ohranjanju znanja. V poznejšem srednjem veku so tehnološke inovacije, rast trgov in nastanek denarnega gospodarstva ustvarili pogoje za prehod v novo dobo.

Prehod v moderno dobo in renesansa

Industrijska revolucija, ki se je začela v Veliki Britaniji, je množicam ljudi, ne le bogatim, prvič omogočila, da so se rešili življenja, v katerem so bili vedno revni in so si komaj privoščili hrano ali streho nad glavo. Zgodnji britanski imperij je razpadel, ko so se njegove kolonije v Ameriki uprle in vzpostavile lastno predstavniško vlado. Politične spremembe v celinski Evropi je spodbudila francoska revolucija, ko so ljudje zahtevali liberté, egalité, fraternité (svobodo, enakost, bratstvo). Francoski voditelj Napoleon Bonaparte je z vojno osvajal in reformiral družbeno strukturo na celini vse do leta 1815, ko je v bitki pri Waterlooju doživel končni poraz in bil poslan v izgnanstvo. Ko je vse več malih lastnikov dobilo volilno pravico, zlasti v Franciji in Združenem kraljestvu, so se razvile socialistične in sindikalne dejavnosti, leta 1848 pa je Evropo zajela revolucija. Leta 1848 so v Avstro-Ogrski odpravili še zadnje ostanke podložništva. V Rusiji je bilo podložništvo odpravljeno leta 1861. Balkanski narodi so začeli ponovno pridobivati neodvisnost od Osmanskega cesarstva. Po francosko-pruski vojni sta leta 1870 in 1871 iz skupin manjših držav, ki so govorile iste jezike, nastali Italija in Nemčija.

Renesansa je pomenila kulturni preporod in obnovljen interes za klasično umetnost, znanost in humanistično izobraževanje. Reformacija je razdelila zahodno kristjanstvo in sprožila verske konflikte, hkrati pa je spodbudila širjenje pismenosti in prevajanje Svetega pisma v narodske jezike. Politične in gospodarske spremembe 17. in 18. stoletja — vključno z razsvetljenstvom — so pripravljale teren za moderne države in ideje o državljanskih pravicah ter zakonodaji.

Imperializem, prva svetovna vojna in posledice

V gonji za imperiji, v kateri so močne države spreminjale manj močne države v kolonije, so se spopadi po vsem svetu vse do leta 1914, ko je izbruhnila največja vojna, kar jih je bilo do tedaj. Imenovala se je velika vojna, zdaj pa se najpogosteje imenuje prva svetovna vojna ali prva svetovna vojna. V vojnem obupu je ruska revolucija ljudem obljubila "mir, kruh in zemljo" ter privedla do konca ruskega imperija in njegove nadomestitve z ustanovitvijo Sovjetske zveze. Poraz Nemčije je bil plačan z gospodarskim uničenjem, ki je bilo leta 1919 uradno zapisano v Versajski pogodbi, v kateri je bilo navedeno, da je bila prva svetovna vojna v celoti kriva Nemčija in njene zaveznice, ter zahtevano, da povrnejo celoten znesek, ki ga je vojna stala.

Prva svetovna vojna je preoblikovala politično karto Evrope: razpadli so veliki imperiji (Avstro-Ogrska, Rusko cesarstvo, Otomansko cesarstvo), mednarodni vpliv pa so dobile nove institucije, kot je Liga narodov. Gospodarske in demografske posledice vojne so bile velike, kar je vplivalo na politično nestabilnost in ekstremne ideologije v obdobju med obema vojnama.

Medvojno obdobje, velika kriza in druga svetovna vojna

Velika gospodarska kriza se je začela leta 1929, deloma zaradi gospodarskih težav, ki jih je povzročil poskus prisiliti Nemčijo, da plača vojno, deloma pa zaradi trgovinskih omejitev. Na milijone ljudi po vsem svetu je izgubilo delo. V mnogih državah so se zamenjale vlade, nekatere z volitvami, druge z revolucijami. Vlade so se kmalu razdelile v dve glavni skupini: tiste, ki so verjele v svobodo in človekove pravice, ter tiste, ki so sledile fašizmu. Ta dva zelo različna pogleda sta pripeljala do druge svetovne vojne, ki se je po mnenju večine ljudi, ki pišejo zgodovino, začela v Evropi, ko je Nemčija leta 1939 napadla Poljsko, vendar se je kmalu razširila na večino držav po svetu. Vključila je vojne, ki so že potekale drugje, predvsem vojno med Japonsko in Kitajsko. Po tej vojni se je komunizem razširil v Srednjo in Vzhodno Evropo, vključno z razmeroma novimi vzhodnoevropskimi državami Jugoslavijo, Bolgarijo, Romunijo in Albanijo, v Aziji pa v Severni Vietnam in Severno Korejo ter nekoliko pozneje na Kubo v Karibskem morju zelo blizu Severne Amerike.

Druga svetovna vojna je povzročila ogromne človeške in materialne izgube ter utrdila ideološki razkol. Po vojni so se začeli procesi obnovitve (npr. Marshallov načrt v Zahodni Evropi), hkrati pa tudi dekolonizacija: številne kolonije so postale neodvisne države v srednjih desetletjih 20. stoletja.

Hladna vojna in evropska delitev

Spor med zagovorniki kapitalističnega gospodarstva in demokratičnega političnega sistema ter komunističnega gospodarstva in političnega sistema je privedel do hladne vojne, štiridesetletnega spora med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, dvema državama, ki sta si skupaj prizadevali za zmago v drugi svetovni vojni in ki sta jo končali z najmočnejšimi vojaškimi silami. Vodili sta zahodni in vzhodni blok, ki sta si razdelila Evropo. Vsaka stran je želela uveljaviti svoj tip vladavine. Ljudje po vsem svetu so se zaradi napetosti bali jedrske vojne, Evropa, razdeljena z železno zaveso, pa naj bi bila verjetno bojišče.

Hladna vojna je postavila trdne meje med vzhodom in zahodom: politične, vojaške (NATO in Varšavski pakt), gospodarske in kulturne. V tem času so se razvijali tudi evropski projekti za sodelovanje in preprečevanje novih konfliktov, ki so v naslednjih desetletjih prerasli v gospodarske in politične zveze.

Razpad komunizma in združevanje Evrope

Komunizem je postal manj privlačen, ko je postalo jasno, da lahko gospodarsko rast spodbuja manj učinkovito kot kapitalistične zahodne države in da ni primeren za reformo, ki bi omogočala svobodo govora za vse. Zato je Sovjetska zveza leta 1956 prisilila Madžarsko, da se je odpovedala reformi, leta 1961 je dala prednost gradnji berlinskega zidu, leta 1968 pa je ustavila reformo na Češkoslovaškem. Ko je leta 1988/89 sovjetski voditelj Gorbačov jasno povedal, da držav vzhodnega bloka ne bo prisilil, da se držijo komunizma, je bil leta 1989 porušen berlinski zid in Sovjetska zveza je razpadla (1991). Takrat so Združene države ostale edina velesila. Evropa je leta 2007 podpisala novo pogodbo o uniji, ki je vključevala 27 evropskih držav.

Razpad Sovjetske zveze je omogočil demokratične preobrazbe v številnih vzhodnoevropskih državah, čeprav so bile poti raznolike in pogosto težavne. Hkrati je v Zahodni Evropi napredoval proces evropske integracije: od ogrodja za trgovino in gospodarsko sodelovanje (Evropska skupnost za oglje in jeklo, Evropska gospodarska skupnost) do vse tesnejše politične in institucionalne povezave, ki se je uresničila z različnimi pogodbami (npr. Maastrichtska pogodba, pogodba iz Lizbone).

Sodobna Evropa — izzivi in priložnosti

Sodobna Evropa se sooča z vrsto izzivov: gospodarska konvergenca med državami članicami EU, demografske spremembe in migracije, podnebne spremembe, varnostne grožnje ter vzpon populističnih gibanj. Hkrati pa obstajajo pomembne priložnosti za sodelovanje na področjih znanosti, tehnologije, človekovih pravic in trajnostnega razvoja.

Evropska integracija je prinesla gospodarsko rast, prost pretok ljudi in blaga, skupne standarde ter močnejši nastop na svetovnem prizorišču. Razširitve EU so v zadnjih desetletjih vključile številne srednje- in vzhodnoevropske države. Politična prihodnost Evrope bo v veliki meri odvisna od sposobnosti držav, da usklajeno rešujejo skupne izzive, ohranjajo demokratične institucije in spodbujajo socialno pravičnost ob upoštevanju zgodovinskih izkušenj celinskega kontinenta.

Ta pregled prinaša le osnovno orisje glavnih obdobij in dogodkov. Za bolj poglobljeno razumevanje posameznih tem (umetnost in kultura, tehnologija, ekonomija, socialne spremembe, specifični konflikti in pogodbe) je priporočljivo prištudirati ločene članke ali strokovno literaturo.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšna je tradicionalna delitev evropske zgodovine?

V: Kdaj se je začela evropska antika?

V: Kdaj je bilo v Evropi sprejeto krščanstvo?

V: Kateri dogodek je zaznamoval zaton zahodne Evrope?

V: Kateri dogodek je spodbudil širitev in razsvetljenstvo v Evropi?

V: Kateri dogodek je povzročil revolucije v celinski Evropi?

Išči po črki