Antika

arhaično obdobje (od 8. do 6. stoletja pr. n. št.)

Najzgodnejše obdobje klasične antike je potekalo pred ponovnim pojavom zgodovinskih virov po propadu bronaste dobe. Najstarejši grški abecedni napisi so iz prve polovice 8. stoletja. Običajno se domneva, da je Homer živel v 8. ali 7. stoletju, njegovo življenje pa se pogosto šteje za začetek klasične antike. Tudi tradicionalni datum prvih antičnih olimpijskih iger leta 776 pr. n. št. je bil približno v tem času. Rimska legenda pravi, da je bilo mesto Rim ustanovljeno leta 753 pred našim štetjem. Zdi se, da je bila prva naselbina na rimskem forumu zgrajena prav v tem času.

Feničani

Feničani so se prvotno širili iz levantinskih pristanišč in v 8. stoletju prevladovali v trgovini v Sredozemlju. Kartagina je bila ustanovljena leta 814 pr. n. št., Kartaginci pa so do leta 700 pr. n. št. utrdili svoje utrdbe na Siciliji, v Italiji in na Sardiniji, kar je povzročilo nasprotja interesov z Etrurijo.

Grčija

Arhaično obdobje je sledilo grškemu temnemu obdobju in je pomenilo vzpon demokracije, filozofije, gledališča in poezije ter oživitev pisnega jezika (ki je bil v temnem obdobju izgubljen).

Keramični slogi poznejšega dela arhaične dobe so črna lončenina, ki so jo začeli izdelovati v Korintu v 7. stoletju pred našim štetjem. Njen naslednik je bil slog rdeče figure, ki so ga razvili Andokidi okoli leta 530 pred našim štetjem.

Klasična Grčija (od 5. do 4. stoletja pred našim štetjem)

Klasično obdobje antične Grčije je trajalo od padca atenske tiranije leta 510 pred našim štetjem do smrti Aleksandra Velikega leta 323 pred našim štetjem. V tem obdobju so potekali dolgotrajni boji med Šparto in Atenami ter vojne med Grki in Perzijci. Vzpon Makedonije v 4. stoletju je vsaj za nekaj časa razveljavil vse druge politične sisteme.

Delijska liga ("Atenski imperij") tik pred peloponeško vojno leta 431 pred našim štetjem.


Obseg Rimske republike in Rimskega cesarstva leta 218 pr. n. št. (temno rdeča), 133 pr. n. št. (svetlo rdeča), 44 pr. n. št. (oranžna), leta 14 n. št. (rumena), po letu 14 n. št. (zelena) in največji obseg pod Trajanom 117 (svetlo zelena).


Obseg rimskega cesarstva pod Trajanom 117

helenistično obdobje (330 do 146 pr. n. št.)

Helenistično obdobje se je začelo z Aleksandrom, ko je grščina postala lingua franca daleč zunaj Grčije, helenistična kultura pa je prišla v stik s kulturami Perzije, Srednje Azije, Indije in Egipta. Helenistično obdobje se je končalo z vzponom Rimske republike kot nadregionalne sile v 2. stoletju pred našim štetjem in rimsko osvojitvijo Grčije leta 146 pred našim štetjem.

Rimska republika (od 5. do 1. stoletja pr. n. št.)

Rimski forum je bil osrednje območje, okoli katerega se je razvijal stari Rim.

Republikansko obdobje v starem Rimu se je začelo z rušenjem monarhije okoli leta 509 pred našim štetjem in je trajalo več kot 450 let do njenega izpodrivanja z vrsto državljanskih vojn in cesarskim obdobjem.

Rimsko cesarstvo (1. stoletje pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja)

Določitev natančnega konca republike je sporna. Takratni rimski državljani niso priznavali, da je republika prenehala obstajati.

Lahko bi rekli, da je imel Rim že cesarski značaj. Ko je osvojil Galijo, Ilirijo, Grčijo, Hispanijo in rimsko provinco Azijo, še ni imel cesarja.

Pozna antika (4. do 6. stoletje našega štetja)

V pozni antiki se je krščanstvo razmahnilo pod Konstantinom I. in leta 393 dokončno postalo rimski cesarski kult. Zaporedni vdori germanskih plemen so v 5. stoletju pomenili konec zahodnega cesarstva, vendar se je vzhodno cesarstvo kot Bizantinsko cesarstvo ohranilo ves srednji vek.

Zahodno in vzhodno rimsko cesarstvo do leta 476

Oživljanje

Spoštovanje starih Grkov in Rimljanov je vplivalo na politiko, filozofijo, kiparstvo, literaturo, gledališče, izobraževanje, arhitekturo in celo spolnost.

V politiki je bila prisotnost rimskega cesarja zaželena še dolgo po propadu cesarstva. Ta težnja je dosegla vrhunec, ko je bil Karel Veliki leta 800 okronan za "rimskega cesarja", kar je privedlo do ustanovitve Svetega rimskega cesarstva. Iz tega obdobja izvira pojmovanje, da je cesar monarh, ki je močnejši od navadnega kralja. V tem političnem idealu naj bi vedno obstajal rimski imperij, država, katere jurisdikcija se je raztezala na celoten civilizirani zahodni svet.

Podteme

• Starodavna zgodovina
• Stara Grčija
• Stari Rim
• Dacia
• Rimska Dacija
• Rimska Britanija
• Hispania
• Antična Makedonija
• Gaul
• Carthage

Sorodne strani

• obdobje Kofun (Japonska, 250 - 538 n. št.)
• Obdobje Asuka (Japonska, 538 n. št. - 710 n. št.)