Seznam rimskih cesarjev: kronološki pregled od Avgusta do Bizanca

To je seznam rimskih cesarjev:

Seznam zajema glavne dinastije in ključne vladarje od ustanovitve cesarstva z Avgustom do razpada zahodnega dela in nadaljevanja vzhodnega dela (Bizanca). Poleg vključenih legitimnih cesarjev je bilo skozi zgodovino tudi veliko uzurpatorjev in kratkotrajnih vladarjev; tam, kjer je mogoče, navedemo tudi pomembne datume ali dosežke.

  • Julijsko-klavdijska dinastija
  1. Augustus (27 pr. n. št. – 14 n. št.) — prvi rimski cesar, ki je uveljavil principat in vzpostavil dolgotrajno obdobje relativne stabilnosti (Pax Romana).
  2. Tiberij, (42 pr. n. št. – 37 n. št.) Avgustov zet.
  3. Kaligula (12–41 n. št.), Tiberijev pranečak, ki so ga njegovi telesni stražarji umorili; vladavina zaznamovana z despotičnimi dejanji.
  4. Klavdij (10 pr. n. št. – 54 n. št.), Kaligulov stric. Klavdij je osvojil Britanijo in jo vključil v Rimsko cesarstvo; znan je tudi po upravnih in infrastrukturnih reformah.
  5. Neron, (37–68 n. št.) Klavdijev nečak. Znan po preganjanju kristjanov po velikem požaru Rima (64 n. št.). Umrl je z lastno roko (samomor), kar je sprožilo Leto štirih cesarjev.
  1. Galba, (3 pr. n. št. – 69 n. št.) vojaški vodja pod Klavdijem; njegovo kratkotrajno vladanje je končano z atentatom.
  2. Oton, (32–69 n. št.) Neronov prijatelj, zmagal v bitkah, a kmalu izgubil oblast in je storil samomor.
  3. Vitellij, (15–69 n. št.) vojaški vodja pod Galbo. Vitellij je bil vladar le kratek čas v obdobju notranjih spopadov.
  • Flavijska dinastija
  1. Vespazijan, (9–79 n. št.) vojaški vodja pod Klavdijem. Vespazijan je začel graditi Kolosej in obnovil stabilnost po državljanskih vojnah.
  2. Tita, (39–81 n. št.) Vespazijanov sin. Tit je dokončal gradnjo Koloseja in bil znan po odzivu na izbruhe (Vezuv) ter po humanitarnem prizadevanju za prizadete.
  3. Domicijan, (51–96 n. št.) Titov mlajši brat. Domicijan je utrdil cesarstvo in izvajal reforme; njegova vladavina se je končala z atentatom.
  1. Nervo, (35–98 n. št.) izbran po Domicijanovi smrti; začel tradicijo mirne izmenjave z izbirami naslednikov.
  2. Trajan (53–117 n. št.). Pod Trajanom je bilo rimsko cesarstvo največje doslej; osvojil je Mezopotamijo in razširil meje.
  3. Hadrijan (76–138 n. št.) — Hadrijan je v Britaniji zgradil Hadrijanov zid, da bi preprečil vdor Piktov v rimsko Britanijo. Hadrijan je umrl leta 138 n. št. Od leta 138 do leta 284 je bilo še okoli 32 cesarjev, vključno z izzivi in prehodnimi obdobji.
  4. Antonin Pij (86–161 n. št.) znan po mirni in pravični upravi.
  5. Lucius Verus (130–169 n. št.), solastnik oblasti z Markom Avrelijem v določenem obdobju.
  6. Marcus Aurelius (121–180 n. št.) filozof na prestolu; vladal v času vojn ob severnih mejah in je avtor znanih meditacij.
  7. Commodus (161–192 n. št.) sin Marka Avrelija; njegova vladavina je končala obdobje "dobrih cesarjev" in privedla do notranjih turbolenc.
  1. Pertinax (†193 n. št.) izbran po umoru Kommoda; njegovo kratko vladanje je sledilo kaosu.
  2. Didius Julianus (†193 n. št.) postal po prodaji cesarskega prestola vojski; kmalu zrušen.
  3. Severus (Lucius Septimius Severus, 145–211 n. št.) utemeljitelj nove dinastije, okrepitev vojske in centralizacija oblasti.
  4. Caracalla (188–217 n. št.) znan po podelitvi rimskega državljanstva ( Constitutio Antoniniana) in po nasilju vladanja.
  5. Geta (†211 n. št.) brat Caracalle; umorjen v političnih obračunih.
  6. Macrinus (?–218 n. št.) kratkotrajni cesar, prvi ne-senatorski cesar po stoletjih.
  7. Diadumenski
  8. Elagabalus (203–222 n. št.) ekscentričen cesar iz Sirije, umorjen zaradi nemira v vojski in senatu.
  9. Severus Alexander (208–235 n. št.) skušal je stabilizirati državo; njegova smrt je često označena kot začetek krize tretjega stoletja.
  1. Maksimin I
  2. Gordian I
  3. Gordian II
  4. Pupienus
  5. Balbinus
  6. Gordijan III
  7. Filip I.
  8. Trajan Decius
  9. Hostiljski
  10. Trebonianus Gallus
  11. Aemilianus
  12. Valerijan
  13. Gallienus
  14. Claudius II Gothicus
  15. Quintillus
  16. Aurelian (214–275 n. št.) znan po ponovni združitvi razdeljenega cesarstva in utrditvi meja.
  17. Marcus Claudius Tacitus
  18. Florian
  19. Probus
  20. Carus
  21. Numerian
  22. Carinus
  • Prevladujoči: Tetrarhija in Konstantinova dinastija
  1. Dioklecijan je leta 284 n. št. ustanovil tetrarhijo; uvedel reforme za krepitev cesarstva in leta 305 abdiciral.
  2. Maksimijan
  3. Galerius
  4. Constantius Chlorus
  5. Valerij Severus
  6. Konstantin (c. 272–337 n. št.) leta 330 n. št. preselil glavno mesto v Bizanc (preimenovan v Konstantinopel). Spreobrnil se je v krščanstvo in podpiral njegovo širjenje v cesarstvu.
  7. Maxentius
  8. Licinius
  9. Maksimin II
  10. Konstantin II, Konstantinov sin
  11. Konstancij II, Konstantinov sin
  12. Konstancij I., Konstantinov sin
  13. Vetranio
  14. Julian
  15. Jovian
  • dinastija Valentinijanov
  1. Valentinijan I.
  2. Valens
  3. Gratian
  4. Valentinijan II.
  5. Magnus Maximus
  • Teodozijska dinastija
  1. Teodozija I. (347–395 n. št.) po njegovi smrti leta 395 n. št. je Rimsko cesarstvo dejansko razdeljeno na zahodni in vzhodni del. Zahodni del je propadel leta 476, ko je oblast prevzel Odoaker in sledile so vladavine germanskih kraljev. Vzhodni del (Bizanc oziroma Vzhodno rimsko cesarstvo) je trajal do leta 1453, ko je bil vključen v Osmansko cesarstvo.

Upoštevajte tudi številne uzurpatorje ("lažne" cesarje), med katerimi so bili: Pescennius Niger (vsi so pogosto nastopali v obdobjih vojaških upov in lokalnih nemirov), Carausius (uzurpator v Britaniji), Konstantin III (uzurpator v zahodnem delu v začetku 5. stoletja), Magnentius in drugi. Veliko teh oseb je imelo lokalno ali kratkotrajno oblast ter pomembno vplivalo na politično dinamiko cesarstva.

Za podrobnejše raziskovanje posameznih vladarjev in obdobij priporočamo preučevanje ločenih člankov ali virov o posameznih dinastijah, vojaških reformah (npr. Dioklecijanove reforme), premikih prestolnice, ter o tem, kako so notranji spori in zunanji pritiski vodili do postopnega preoblikovanja rimskega sveta v srednjem veku.

Avgust, prvi cesar.Zoom
Avgust, prvi cesar.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil prvi rimski cesar?


O: Prvi rimski cesar je bil Avgust.

V: Kaj je med svojo vladavino počel Klavdij?


O: Med svojo vladavino je Klavdij osvojil Britanijo in jo vključil v rimsko cesarstvo.

V: Kdo je v Britaniji zgradil Hadrijanov zid?


O: Hadrijan je v Britaniji zgradil Hadrijanov zid, da bi preprečil vdor Piktov v rimsko Britanijo.

V: Kdo je leta 284 n. št. ustanovil tetrarhijo?


O: Dioklecijan je leta 284 n. št. uvedel tetrarhijo.

V: Kdaj je Konstantin ustanovil Konstantinopel v Bizancu?


O: Konstantin je leta 306 n. št. ustanovil Konstantinopel v Bizancu.

V: Kdaj je Teodozij I. postal cesar?


O: Teodozij I. je postal cesar leta 395.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3