Severanska dinastija
Dinastija Severanov je bila rimska cesarska dinastija, ki je vladala Rimskemu cesarstvu med letoma 193 in 235. Dinastijo je ustanovil rimski general Septimij Sever, ki je prišel na oblast med državljansko vojno leta 193, znano kot leto petih cesarjev.
Čeprav je Septimij Sever uspešno vzpostavil mir po pretresih ob koncu 2. stoletja, so dinastijo motili nestabilni družinski odnosi in nenehni politični nemiri. To je napovedovalo prihajajočo krizo tretjega stoletja. To je bila zadnja rodbina principata, ki ga je ustanovil Avgust.
Severanov Tondo , ki prikazuje Septimija Severa in njegove sinove
Zaporedje
Datumi predstavljajo status Avgusta.
- Septimij Sever (193-211)
- Karakala (198-217): najstarejši sin. Krut in zahrbten; umoril svojega brata. Govori se, da je ubil 20.000 ljudi ali jih prepovedal (razglasil jih je za "sovražnike države").
- Geta (209-211), mlajši sin; po očetovi smrti je bil mlajši sovladar. Umoril ga je Karakala.
- Macrinus (217-218): Pretorijanski prefekt, ki je umoril Karakallo.
- Elagabalus (Varius Avitus Bassianus, 218-222): sorodnik in najstnik (r. ~203/205), za katerega se je govorilo, da je transseksualec in biseksualec. Umorila ga je pretorijanska garda.
- Aleksander Sever (222-235): Elagabalov bratranec; prav tako najstnik. Najboljši med poznejšimi Severidi, dobro je vladal s pomočjo svoje sposobne matere. Slabo je vodil vojno proti Germanom, ki so vdrli v Galijo, in vojaki so ga strmoglavili.
Konec Severidov je pomenil začetek krize tretjega stoletja.
