Kolosej (Flavijev amfiteater) – zgodovina, arhitektura in pomen
Kolosej, prvotno znan kot Flavijev amfiteater, je velik amfiteater v Rimu. Gradnja Koloseja se je začela okoli leta 70–72 našega štetja in je bila sprva končana ter odprta leta 80 n. št. Gradnjo je začel cesar Vespazijan, odprtje je izvedel njegov sin Tit, medtem ko je Domicijan (v letih 81–96 n. št.) izvedel nekatere spremembe in dopolnitve. V amfiteatru je bilo prostora za približno 50.000 gledalcev. Dimenzije so približno 156 m v širino, 189 m v dolžino in 57 m v višino, zaradi česar je Kolosej največji amfiteater, ki ga je zgradilo rimsko cesarstvo.
Zgodovina in gradnja
Kolosej je bil zgrajen na območju, ki je bilo nekoč del cesarske palače na Palatinu, in je predstavljal politični in družbeni projekt nove dinastije Flavijev. Gradbeni materiali so vključevali travertin, tuf in opečno betonsko jedro. Arhitekturni načrt je eliptične oblike z zunanjim obokom, s številnimi vhodnimi loki in stopnišči, kar je omogočalo hitro gostenje in izpraznitev veliko števila ljudi.
Arhitektura in tehnične posebnosti
- Obod Koloseja sestavljajo trije nadstropji arkad z različnimi stolpnimi pisavami (spodaj bolj robustna, zgoraj bolj okrašena), nad njimi pa je atika s pilastri.
- Arena je bila lesen pod s podzemnim predorom (hypogeum), kompleksom hodnikov, kletk in dvigal za dvigovanje živali in dekoracij na površje. Hypogeum je bil razvit in razširjen po prvotnem odprtju, predvsem v času Domicijana.
- Na vrhu je bila nameščena zaščitna zavesa (velarium), ki so jo upravljali pomorski jadralci in je ščitila obiskovalce pred soncem in dežjem.
- Kolosej je imel veliko število vhodov (po nekaterih virih okoli 80), kar je omogočalo hitro razporeditev obiskovalcev in ločevanje po družbenih slojih.
Namembnost in izvedbe
Kolosej, znan tudi kot latinsko Amphitheatrum Flavium, je bil prizorišče različnih javnih spektaklov. Potekala so gladiatorska bojevanja, lovi na divje živali (venationes), usmrtitve zapornikov, rekonstruirane bitke in druge javne ceremonije. Včasih so areno spremenili za izvedbo pomorskih bitk (naumachiae), čeprav zgodovinski viri o tem niso povsem enotni glede obsega teh polnitev z vodo. V antičnih časih je bil vstop za prebivalstvo pogosto brezplačen, saj so predstave financirali cesar ali bogati meceni kot orodje politične popularnosti.
Spremembe v srednjem veku in pozneje
V srednjem veku, predvsem po sredi petega stoletja, so predstave prenehale. Kolosej je nato doživel številne preobrazbe: delno je služil kot stanovanjski kompleks in delavnice, preurejali so ga v krščansko svetišče in ga uporabljali kot utrdbo. Sčasoma je postal tudi pomemben vir gradbenega materiala — številni kamni so bili odpeljani za gradnjo drugih rimskih stavb in cerkva.
Dodatno so mu škodovali potresi v različnih stoletjih, kar je povzročilo delne zrušitve fasade in notranjih struktur. Kljub temu so bila že v renesansi in novejšem času izvedena ohranitvena dela; v 19. in 20. stoletju ter na začetku 21. stoletja so potekale velike konzervatorske obnove, vključno z večjimi restavracijskimi programi (med drugim tudi s sponzorstvi zasebnih podjetij), da bi zaščitili konstrukcijo in omogočili obiskovalcem varen ogled.
Pomen in sodobna vloga
Kolosej je eden najbolj prepoznavnih simbolov moči in dosežkov rimskega imperija ter hkrati opomin na brutalnost javnih spektaklov antike. Danes je ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Rimu in privablja milijone obiskovalcev letno. Na veliki petek tradicija vključuje, da papež vodi procesijo križevega pota po različnih nadstropjih amfiteatra — dogodek, ki pritegne verske vernike in obiskovalce z vsega sveta.
Kolosej je tudi predmet arheoloških raziskav in stalnih raziskav o načinu uporabe, družbeni funkciji in tehnoloških rešitvah antičnih graditeljev. Je del svetovne dediščine ter simbol kulturne in zgodovinske vrednote, zato je njegova zaščita in ohranjanje pomembna naloga tako za Italijo kot mednarodno skupnost. Kolosej je upodobljen tudi na evrskem kovancu za pet centov, kar poudarja njegovo vlogo kot nacionalnega in evropskega simbola.
Dežela
Kolosej so začeli graditi pod vladavino cesarja Vespazijana okoli leta 70-72 našega štetja. Območje je bilo ravninsko, v dolini med hribi Celian, Esquiline in Palatine. Skozi dolino je tekel potok, ki pa je bil spremenjen v kanal. Ljudje so na tem območju živeli več kot 200 let, vendar so bile hiše uničene v velikem rimskem požaru leta 64 n. št. Cesar Neron si je veliko zemlje vzel za svojo uporabo. Zgradil je veličastno palačo Domus Aurea z jezerom, vrtovi, potmi, pokritimi s streho, ki so jo držali stebri (portiki), in velikimi zavetji (paviljoni) za posedanje. Dal je zgraditi daljši akvadukt Aqua Claudia, ki je območje oskrboval z vodo. Pred Domus Aurea je bil tudi velik Neronov bronasti kip, Neronov kolos. Leta 68 našega štetja je Neron izgubil nadzor nad vlado. Senat ga je razglasil za javnega izgnanca, kmalu zatem pa se je ubil.
Zemljevid starega Rima s Kolosejem v zgornjem desnem kotu, imenovanim Amphiteatrum Flavium
Velik spomenik
Ob koncu Neronove vladavine je cesar Vespazijan na mestu Neronovega jezera zgradil Kolosej. S tem je Rimljanom vrnil zemljo. Rimljani so pogosto gradili spomenike ob pomembnih dogodkih in Kolosej je del te tradicije.
Večji del stavbe Domus Aurea je bil porušen. Jezero so zasuli in zemljišče uporabili za gradnjo Koloseja. Na starih vrtovih Domus Aurea so postavili šole za gladiatorje in druge stavbe. Kolos je ostal na svojem mestu, vendar so Neronovo glavo zamenjali. Vespazijan ga je preimenoval po bogu sonca Heliosu (Colossus Solis). Številni zgodovinarji pravijo, da ime Koloseja izhaja iz kipa Kolos. V rimskih mestih so bili amfiteatri običajno zgrajeni na robu mesta. Kolosej pa je bil zgrajen v središču mesta; tako je bil postavljen v pravo in simbolično središče Rima.
Stavba
Ob Vespazijanovi smrti leta 79 je bil Kolosej dokončan do tretjega nadstropja. Zgornjo etažo je dokončal in stavbo odprl njegov sin Tit leta 80. Kasij Dio je dejal, da je bilo med otvoritvenimi igrami ubitih več kot 9 000 divjih živali. Stavbo je spremenil Vespazijanov mlajši sin, cesar Domicijan. Dodal je hipogej, podzemne predore, v katerih so bile živali in sužnji, ki so jih uporabljali pri igrah. Na vrhu Koloseja je dodal tudi četrto raven, da bi povečal število sedežev.
Popravila
Leta 217 je Kolosej močno poškodoval požar. Kasij Dio je trdil, da je požar povzročila strela. Požar je uničil lesene zgornje ravni znotraj amfiteatra. V celoti so ga popravili šele okoli leta 240, nadaljnja popravila pa so bila opravljena leta 250 ali 252 in ponovno leta 320. Teodozij II. in Valentinijan III. (vladala sta 425-450) sta leta 443 popravila škodo, ki jo je povzročil potres; nadaljnja dela so sledila leta 484 in 508. Zadnji zapis o gladiatorskih bojih je iz leta 435, lov na živali pa se je nadaljeval vsaj do leta 523.
Kolosej v srednjem veku
Kolosej je v srednjem veku doživel velike spremembe v uporabi. Ob koncu 500. let je bila v del stavbe vgrajena majhna cerkev. Arena se je uporabljala kot pokopališče. Na površinah pod sedišči so bile hiše in delavnice. Obstajajo zapisi, da so se prostori oddajali v najem še leta 1100. Okoli leta 1200 je kolosej prevzela družina Frangipani in ga preuredila v grad.
Med velikim potresom leta 1349 se je porušila zunanja južna stran. Večino padlega kamenja so uporabili za gradnjo palač, cerkva, bolnišnic in drugih stavb v Rimu. Sredi leta 1300 se je v severni del preselila verska skupina, ki je bila tam še leta 1800. Notranjost Koloseja so uporabljali za oskrbo z gradbenimi kamni. Marmornato fasado so žgali za pridobivanje gašenega apna. Bronaste sponke, ki so držale kamnito konstrukcijo skupaj, so odtrgali s sten in pustili sledi, ki so vidne še danes.
Zemljevid srednjeveškega Rima s Kolosejem
Kolosej v sodobnem času
V 16. in 17. stoletju so cerkveni uradniki iskali, kako bi lahko uporabili veliko in porušeno stavbo. Papež Sikst V. (1521-1590) je želel stavbo spremeniti v tovarno volne, da bi zagotovil delo rimskim prostitutkam, vendar je umrl in zamisel je bila opuščena. Leta 1671 je kardinal Altieri dejal, da bi jo lahko uporabili za bikoborbe. Ta zamisel je razburila veliko ljudi, zato so jo hitro opustili.
Leta 1749 je papež Benedikt XIV. dejal, da je Kolosej sveti kraj, kjer so bili mučeni prvi kristjani. Ljudem je preprečil, da bi odnesli še več gradbenih kamnov. V stavbi je postavil križev pot. Dejal je, da je kraj posvečen s krvjo krščanskih mučencev, ki so tam umrli. Vendar ni zgodovinskih dokazov, da bi bili v Koloseju ubiti kristjani.
Poznejši papeži so začeli izvajati projekte za rešitev stavbe pred propadom. Odstranili so številne rastline, ki so prerasle stavbo in povzročale še večjo škodo. Leta 1807 in 1827 so fasado utrdili s trikotnimi opečnimi klini. Notranjost je bila popravljena leta 1831, 1846 in v tridesetih letih 20. stoletja. Podzemni prostor je bil delno izkopan v letih 1810-1814 in 1874. Ta izkop je v tridesetih letih 20. stoletja dokončal Benito Mussolini.
Notranjost Koloseja, Rim . Thomas Cole, 1832. Okoli arene je mogoče videti križev pot in številne rastline, ki so bile kasneje v 19. stoletju odstranjene.
Kolosej leta 1757, Giovanni Battista Piranesi
Opis
Zunanjost
Kolosej je prostostoječa stavba, povsem drugačna od prejšnjih grških gledališč, ki so bila vgrajena v pobočja hribov. V resnici gre za dve rimski gledališči, združeni skupaj. Je ovalne oblike, 189 metrov (615 čevljev / 640 rimskih čevljev) dolg in 156 metrov (510 čevljev / 528 rimskih čevljev) širok. Pokriva površino 6 akrov (24.281 m2). Zunanje obzidje je visoko 48 metrov (157 ft / 165 rimskih čevljev). Razdalja okoli stavbe je znašala 545 metrov (1788 čevljev / 1835 rimskih čevljev). Arena je ovalne oblike, dolga 287 čevljev (87 m) in široka 180 čevljev (55 m), obdana z zidom, visokim 15 čevljev (5 m). Okoli arene so bile dvignjene vrste sedežev.
Zunanji zid je bil narejen iz približno 100.000 kubičnih metrov travertinskega kamna. Tega je skupaj držalo 300 ton železnih spon. Za povezavo zidu ni bila uporabljena nobena malta. Zunanji zid je bil z leti močno poškodovan. Po potresih so se porušili veliki deli. Severna stran zunanjega zidu še vedno stoji. Na vsakem koncu ima trikotne opečne kline, ki so jih dodali v začetku 19. stoletja, da bi steno držali. Preostali del zunanjega zidu, ki ga lahko vidimo danes, je v resnici prvotni notranji zid.
Zunanjost Koloseja, ki kaže ostanek zunanjega zidu (levo) in skoraj popolno notranje obzidje (desno)
Prvotno pročelje Koloseja
Vhod LII Koloseja, kjer so še vedno vidne rimske številke
Prerez iz Lexikon der gesamten Technik (1904)
Vprašanja in odgovori
V: Kdaj je bil zgrajen Kolosej?
O: Kolosej so začeli graditi okoli leta 70-72 našega štetja in ga dokončali leta 80 našega štetja. Cesar Domicijan je med letoma 81 in 96 naredil nekaj sprememb.
V: Koliko ljudi je lahko sprejel?
O: V njem je lahko sedelo 50 000 ljudi.
V: Kaj je forum?
O: V antiki je bil forum geografsko območje, na katerem so bile glavne stavbe oblasti in velik trg, na katerem se je zbiralo prebivalstvo. To je bil hkrati živahen kraj za življenje, kraj za poroke, velike zabave, srečanja skupnosti itd.
V: Kakšne vrste dogodkov so se odvijale v Koloseju?
O: Kolosej so uporabljali za gladiatorska tekmovanja, lov na živali (v katerem so živali lovile in jedle ujetnike ali pa so se gladiatorji borili proti živalim), usmrtitve ujetnikov, igre in prizore bitk; včasih so ga napolnili z vodo za morske bitke.
V: Ali je bila za vstop v Kolosej potrebna vstopnina?
O: Ne - prebivalci Rima so lahko v Kolosej vstopili brez kakršnih koli stroškov; bil je brezplačen.
V: Kaj se je z njim zgodilo v srednjem veku?
O: V srednjem veku (po sredini 5. stoletja) se je prenehal uporabljati za predstave, namesto tega je postal stanovanje, delavnice, krščansko svetišče in zaloga gradbenega kamna.
V: Kako je simbolično predstavljen danes? O: Kolosej je danes ena od najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti v Rimu in se pojavlja na eurokovancih za pet centov. Na veliki petek papež vodi procesijo z baklami "križev pot" po različnih ravneh amfiteatra.
