Grof Flandrije (Flandrijski grof): zgodovina in vladarji 9.–1795

Grof Flandrije: od Baldwina I. do Frančiška II. – celovita zgodovina in vladarji Flandrije (9.–1795), spori, meje, lovski nazivi in izginotje grofije.

Avtor: Leandro Alegsa

Flandrijski grof je bil vladar ali vodja flandrijske grofije od 9. stoletja do časa, ko so politične spremembe po francoski revoluciji in vojaških zasedbah konec 18. stoletja dokončno pretrgale srednjeveške upravne okvire. Prvi grof je bil Baldwin I. "Železna roka" (približno 862–879), ki je z dinastičnimi povezavami in vojaško dejavnostjo izoblikoval jedro nove grofije. Prvi grofje so s širjenjem meja uspeli ohraniti relativno neodvisnost Flandrije, vendar so zaradi pomanjkanja naravnih meja in strateške lege ob Severno morje pogosto postali tarča sosednjih velesil. Flandrijski grofje so pogosto skrbeli za lovišča in upravljanje gozdov, zato so jih v ljudskem govoru včasih imenovali tudi gozdarji. Zadnji, ki je formalno obsegal nadzor nad nekdanjimi fevdalnimi pravicami, je bil Frančišek II.; po letu 1795 Flandrija kot ločena grofija ni več obstajala.

Ustanovitev in zgodnji razvoj

Grofija Flandrije se je oblikovala v času razpada Karlovega imperija in nenehnih vikinških vpada ob obalah severozahodne Evrope. Prvi grofje so izhajali iz lokalnih frankovskih in fevdalnih voditeljev, ki so zavarovali ozemlje in pridobili priznanje večjih monarhij. V 10. in 11. stoletju so grofje (med njimi pomembni vladarji kot Arnulf I. in kasnejši Baldwinovi) s pridobivanjem novih ozemelj, sklenitvijo porok in vojaškimi zmagami okrepili svojo oblast.

Gospodarski vzpon in mestna avtonomija

V srednjem veku je Flandrija dosegla izjemen gospodarski razvoj. Njena mesta – predvsem Brugge, Gent in Ypres – so postala evropska središča predelave volne in tkanja ter pomembne trgovske postaje. Bogastvo mest je okrepilo položaj meščanov in omogočilo nastanek občinskih privilegijev in samoupravnih institucij. Napetosti med grofi in mestnimi oblasti so bile pogoste: mestne revolte in dogovori o svoboščinah so oblikovali posebno vrsto vzajemnih kompromisov med plemstvom in meščanstvom.

Vojaški spopadi in politične zveze

Flandrija je bila zaradi svoje lege pogosto na presečišču interesov Francije, Angležev in cesarstva. Pomembni so bili spopadi v okviru francosko-flamskih vojn v 13. in 14. stoletju. Ena najbolj znanih bitk je bila bitka pri Courtrai (Zlati ščiti, 1302), kjer so flamski meščani premagali francosko viteško vojsko. Diplomacija in dinastične poroke so večkrat spremenile usodo grofije.

Burgundska in habsburška doba

S koncem 14. stoletja (1384) se je Flandrija sledi dediščine in porok pričela združevati z vzhodnejšimi posesti v okviru burgundske države, ko je preko porok prišla pod oblast vojvod Burgundije. Kasneje je Flandrija prešla pod Habsburžane (po poroki Marije iz Burgundije z Maximilianom Habsburškim in pozneje v okviru španske veje Habsburžanov), kar je povezalo regijo s širšimi evropskimi imperiji. Po sodobnejših preureditevah, zlasti po vojnah za špansko nasledstvo, so bila številna flamska ozemlja upravno del Avstrijskih Nizozemskih držav.

Konec kot grofija in nasledstvo

V času francoskih revolucionarnih vojn so bila ozemlja nekdanje grofije zasedena in konec fevdalne strukture je bil dokončen z razglasitvijo francoske uprave in administrativnih enot konec 18. stoletja. Formalne grofovske pristojnosti so prenehale obstajati; tradicionalne meje in ime Flandrije pa so preživele v kulturnem, jezikovnem in zgodovinskem spominu. Čeprav je naziv »flandrijski grof« skozi stoletja nosilo mnogo različnih oseb in dinastij, je dediščina institucije še vedno vidna v mestnih privilegijih, arhitekturi in lokalnih običajih.

  • Pomembne teme za nadaljnje raziskovanje: natančni seznami grofov po obdobjih, pomen pomorske trgovine in povezav z Anglijo, razvoj mestnih samouprav in primeri mestnih uporov, vpliv burgundskega in habsburškega vladanja na pravni red.

Če želite, lahko pripravim tudi kronološki seznam pomembnih flandrijskih grofov z datumi in kratkimi opisi njihove vladavine ali pa podrobno predstavljam prehod Flandrije pod Burgundijo in Habsburžane.

Seznam flandrijskih grofov

1. hiša Flandrije

  • Baldwin I. Železnik (863-879), poročen z Judito, hčerko Karla Plešočega.
  • Baldwin II Plešasti (879-918), sin Baldwina I. in Judite
  • Arnulf I. Veliki (918-964), sin Baldvina II., skupaj z:
    • Baldwin III (958-962), sin Arnulfa I.
  • Arnulf II (964-988), sin Baldwina III.
  • Baldwin IV Bradati (988-1037), sin Arnulfa II.
  • Baldwin V de Lille (1037-1067), sin Baldwina IV.
  • Baldwin VI (1067-1070), sin Baldwina V., grofa Hainautskega
  • Arnulf III (1070-1071), sin Baldwina VI, grofa Hainautskega
  • Robert I. Frizijski (1071-1093), sin Baldvina V.
  • Robert II (1093-1111), sin Roberta I.
  • Baldwin VII Hapkin (1111-1119), sin Roberta II.

Hiša Estridsen

  • Karel I. Dobri (1119-1127), bratranec Baldvina VII, ki ga je imenoval

Normandijska hiša

  • Viljem I. Clito (1127-1128), pravnuk Baldvina V., ki ga je imenoval Ludvik VI.

Alzaška hiša ali hiša Metz

  • Teodorik (1128-1168), vnuk Roberta I., ki ga je priznal francoski kralj Ludvik VI.
  • Filip I. (1168-1191), Teodorikov sin
  • Margareta I. (1191-1194), Teodorikova hči,
    • skupaj z možem Baldwinom Hainautskim

2. hiša Flandrije

  • Baldwin VIII (1191-1194), mož Margarete I., patrilinijski prapravnuk Baldwina VI., tudi grof Hainautski
  • Baldwin IX (1194-1205), sin Baldwina VIII, tudi latinski cesar v Konstantinoplu
  • Joana I. (1205-1244), hči Baldvina IX., skupaj z
    • Ferdinand (1212-1233)
    • Tomaž (1237-1244)
  • Margareta II (1244-1278), Joanina sestra, poročena najprej z Burchardom IV. iz Avesnesa in nato z Viljemom iz Dampierra
    • skupaj s sinovoma iz drugega zakona, Viljemom III Dampierrskim (1247-1251) in Guyem Dampierrskim (1251-1305)

Leta 1244 sta v vojni za nasledstvo Flandrije in Hainauta grofiji Flandrijo in Hainaut zahtevala sinova Margarete II., polbrata Janez I. Avesneski in Viljem III. iz Dampierra. Leta 1246 je francoski kralj Ludvik IX. podelil Flandrijo Viljemu.

Hiša Dampierre

  • Viljem I. (1247-1251), sin Margarete II. in Viljema II. iz Dampierra
  • Guy I. (1251-1305), sin Margarete II. in Viljema II. iz Dampierra, tudi namurski grof
  • Robert III ("Flandrijski lev") (1305-1322), sin Guya
  • Ludvik I. (1322-1346), vnuk Roberta III.
  • Ludvik II (1346-1384), sin Ludvika I.
  • Margareta III (1384-1405), hči Ludvika II,
    • skupaj z možem Filipom II.

Burgundska hiša

  • Janez Neustrašni (1405-1419), sin Margarete III. in Filipa II. Burgundskega
  • Filip III Dobri (1419-1467), Janezov sin
  • Karel II Drzni (1467-1477), sin Filipa Dobrega
  • Marija Bogata (1477-1482), hči Karla Pogumnega, skupaj z možem Maksimilijanom I., cesarjem Svetega rimskega cesarstva

Habsburška hiša

  • Filip IV Lepotni (1482-1506), sin Marije in Maksimilijana
  • Karel III (1506-1555), Filipov sin, tudi cesar Svetega rimskega cesarstva (kot Karel V.) in španski kralj (kot Karel I.)

Karel V. je leta 1549 razglasil pragmatično sankcijo, s katero je za vedno združil Flandrijo z drugimi gospostvi na Nizkem Poadižju v personalno unijo. Ko je bilo habsburško cesarstvo razdeljeno med dediče Karla V., so Nizke dežele, vključno s Flandrijo, pripadle Filipu II. iz španske veje hiše Habsburžanov.

  • Filip V. (1555-1598), sin Karla III., tudi španski kralj kot Filip II.
  • Izabela Klara Evgenija (1598-1621), hči Filipa II,
    • skupaj z možem Albertom, nadvojvodo avstrijskim)
  • Filip VI (1621-1665), vnuk Filipa III, tudi španski kralj kot Filip IV
  • Karel IV (1665-1700), sin Filipa IV, tudi španski kralj kot Karel II
  • Filip VII (rod Burbonov) (1700-1706), pravnuk Filipa IV.

Med letoma 1706 in 1714 so Flandrijo med vojno za špansko nasledstvo napadli Angleži in Nizozemci. Na fevd sta se sklicevali habsburška in burbonska rodbina. Leta 1713 je Utrechtska pogodba uredila nasledstvo in grofija Flandrija je pripadla avstrijski veji hiše Habsburžanov.

  • Karel V. (1714-1740), pravnuk Filipa III., tudi cesar Svetega rimskega cesarstva (izvoljen)
  • Marija Terezija (1740-1780), hči Karla IV., skupaj z
  • Jožef I. (1780-1790), sin Marije Terezije in Frančiška I.
  • Leopold (1790-1792), sin Marije Terezije in Frančiška I.
  • Frančišek II (1792-1835), Leopoldov sin, tudi cesar Svetega rimskega cesarstva

Naziv je bil ukinjen, ko je revolucionarna Francija leta 1795 priključila Flandrijo. Frančišek II. se je s pogodbo iz Campo Formio leta 1797 odpovedal svojim zahtevam do Nizkih dežel. Območje je ostalo del Francije do konca napoleonskih vojn.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil vladar/vodja flandrijske grofije?



O: Vladar/vodja grofije Flandrija je bil grof Flandrijski.

V: Kdaj je grof Flandrijski vladal ali vodil Flandrijo?



O: Flandrijski grof je vladal ali vodil Flandrijo od 9. stoletja do francoske revolucije leta 1790.

V: Kdo je bil prvi flandrijski grof?



O: Prvi flandrijski grof je bil Baldwin I. "Železna roka".

V: Kaj so storili prvi grofje, da bi ohranili neodvisnost Flandrije?



O: Prvi grofje so razširili meje Flandrije, da bi ohranili njeno neodvisnost.

V: Zakaj so se številni flandrijski grofje imenovali gozdarji?



O: Številni flandrijski grofje so se imenovali gozdarji, ker so se ukvarjali z lovom in ohranjanjem svojih lovišč.

V: Kdo je bil zadnji flandrijski grof?



O: Zadnji flandrijski grof je bil Franc II.

V: Ali Flandrija še vedno obstaja kot grofija?



O: Ne, po letu 1795 Flandrija kot grofija ne obstaja več.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3