Nadzorna črta (Line of Control) v Kašmirju: meja med Indijo in Pakistanom

Koordinate: 34°56′N 76°46′E / 34.933°N 76.767°E / 34.933; 76.767

(JK) PoK na jugu. Območje, označeno z oranžno, je zvezna država Džamu in Kašmir, ki je pod nadzorom Indije. Poševno šrafirano območje na vzhodu je Aksai Chin, ki je pod nadzorom Kitajske.

Nadzorna črta: opredelitev in pomen

Nadzorna črta je črta, ki označuje delitev Kašmirja. Zemljišče na eni strani črte je pod nadzorom Indije, na drugi strani pa je pod nadzorom Pakistana. To ni pravna mednarodna meja, vendar je dejanska meja med državama. Indija in Pakistan sta se med letoma 1947 in 1948 borila za Kašmir. Črta je prvotno označevala vojaško fronto, ko sta državi 1. in 2. januarja 1949 razglasili prekinitev ognja. Fronta je postopoma postala trdna meja. Po sporazumu iz Simle, ki je bil podpisan 3. julija 1972, je bila uradno poimenovana nadzorna črta.

Zgodovinski kontekst

Pred razdelitvijo je bil Ves Kašmir del knežjadržave Kašmir in Džamu, ki jo je upravljal maharadža. Po delitvi subkontinenta leta 1947 so izbruhnili spori o pripadnosti regije; dogodki, kot so vdor oboroženih skupin iz Pakistana, odločitev maharadže za priključitev Indiji in kasnejše vojne med Indijo in Pakistanom, so oblikovali današnjo delitev. Po začetnih spopadih je posredovala tudi Organizacija združenih narodov; v zgodnjih letih po delitvi so bile sprejete različne resolucije, ki pa mejne rešitve niso dokončno razčistile.

Geografske in upravne razdelitve

Del regije, ki je zdaj pod indijskim nadzorom, je znan kot država Džamu in Kašmir. Dva dela pod pakistanskim nadzorom sta znana kot Gilgit-Baltistan in Azad Džamu in Kašmir (AJK). Nadzorna črta je dolga približno 740 km. Vendar severno od določenega konca demarkacije ob točki NJ9842 poteka nesporna, slabše izpostavljena meja, kjer so se nadaljevali spori, vključno z boji na ledeniku Siachen (od 1984 dalje), ki leži severno od LoC.

Varnost, militarizacija in vsakdanje življenje

Nadzorna črta je močno militarizirana: obeh strani zasedajo velike vojaške enote, vrsta utrdb, opazovalnic in sistemov protioklopne obrambe. Področje je pogosto posejano z minami in utrdbami, kar predstavlja stalno nevarnost za civiliste. Periodične izmenjave ognja in prestrelitve ter občasne hujše ofenzive povzročajo smrtne žrtve med vojaki in civilisti ter prisilne selitve prebivalstva. Družine so bile razdeljene, v mnogih primerih so stiki med ljudmi prekinjeni desetletja.

Diplomacija, sporazumi in premostitve

Po prekinitev ognja iz leta 1949 je bila črta vzpostavljena kot dejanska linija nadzora. Sporazum iz Simle (1972) je utrdil načelo, da sta obe državi zavezani reševanju sporov preko dialoga in da bosta spoštovali obstoječe linije brez enostranskih sprememb. Kljub temu ostaja status Kašmirja sporen. V 21. stoletju so bili poskusi zmanjšanja napetosti: uvedba prehodov čez črto, programi izmenjav, omejena trgovina in avtobusne povezave med območji (približno od sredine 2000-ih) so omogočili omejene stike med družinami in izmenjavo dobrin. Takšni programi so bili večkrat začasno ustavljeni zaradi izbruhov nasilja ali poslabšanja odnosov med državama.

Ločitev od Kitajske: Linija dejanskega nadzora (LAC)

Druga črta prekinitve ognja ločuje del Kašmirja, ki je pod nadzorom Indije, od območja Aksai Chin, ki je pod nadzorom Kitajske. Ta poteka bolj proti vzhodu in se imenuje črta dejanskega nadzora (Line of Actual Control - LAC). Čeprav je druga stran pod nadzorom Indije, Kitajska to črto obravnava kot del svoje meje s Pakistanom. Kitajska in Pakistan sta se dogovorila o meji, Indija pa ne.

Sodobno stanje in izzivi

Nadzorna črta ostaja ena izmed najbolj občutljivih in konfliktnih mej na svetu: formalno ni meddržavna meja, a je de facto meja, ki z vsakodnevno prisotnostjo vojske in ponovnimi incidenti vpliva na varnost v regiji. Diplomatski dialog, nadzor oboroževanja, zamenjava informacij o incidentih in humanitarni ukrepi za prizadete civiliste so pogoste teme pogovorov med vpletenimi državami in mednarodnimi akterji. Za trajno rešitev zadeve so potrebni politični dogovori, spoštovanje mednarodnih načel in ukrepi, ki bodo zmanjšali humanitarne posledice za prebivalce Kašmirja.

Z zeleno sta označeni območji, ki ju nadzoruje Pakistan: Gilgit-Baltistan na severu ter [ Džamu in KašmirZoom
Z zeleno sta označeni območji, ki ju nadzoruje Pakistan: Gilgit-Baltistan na severu ter [ Džamu in Kašmir

Ograjevanje

Indija je na svoji strani nadzorne črte postavila ograjo. Ta je trenutno dolga 550 km. Poteka le na delu dolžine črte, preostali del nadzorne črte je preveč nedostopen za gradnjo ograje. Njen namen je preprečiti tihotapljenje orožja in infiltracijo separatističnih borcev iz Pakistana. Pakistan nasprotuje gradnji pregrade, saj trdi, da krši dvostranske sporazume in ustrezne resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o tej regiji.

Sorodne strani

  • Wagah
  • Indo-bangladeška pregrada
  • Linija dejanskega nadzora
  • Kašmirski spor
  • Wakhan
  • Mejni spor

Vprašanja in odgovori

V: Katere so koordinate nadzorne črte?


O: Koordinate nadzorne črte so: 34°56′N 76°46′E / 34.933°N 76.767°E / 34.933; 76.767.

V: Kdo nadzoruje obe strani nadzorne črte?


O: Zemljišče na eni strani nadzorne črte nadzoruje Indija, zemljišče na drugi strani pa Pakistan.

V: Kdaj je bila med Indijo in Pakistanom razglašena prekinitev ognja glede Kašmirja?


Prekinitev ognja med Indijo in Pakistanom glede Kašmirja je bila razglašena 1. in 2. januarja 1949.

V: Kateri sporazum o nadzorni črti je bil podpisan leta 1972?


O: Sporazum iz Simle je bil podpisan leta 1972, ko je bila linija uradno imenovana kontrolna črta.

V: Kako se je imenoval celoten Kašmir, preden je bil razdeljen?


O: Ves Kašmir je bil prej znan kot kneževina Kašmir in Džamu.

V: Kako se imenujeta dva dela, ki sta pod pakistanskim nadzorom?


O: Dva dela pod pakistanskim nadzorom sta znana kot Gilgit-Baltistan ter Azad Džamu in Kašmir (AJK).

V: Kako dolga je nadzorna črta?


O: Nadzorna črta je dolga 740 km (460 milj).

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3