Lofoti (Nordland, Norveška): arhipelag, podnebje in ribolov

Lofoti so arhipelag in tradicionalno okrožje v okrožju Nordland na Norveškem. Čeprav ležijo znotraj polarnega kroga, imajo Lofoti eno največjih višjih temperaturnih anomalij na svetu glede na svojo visoko geografsko širino, kar je predvsem posledica vpliva toplega severnoatlantskega toka (ogrevane veje Golfske tokove). Zaradi tega so zime na Lofotih milejše, poletja pa relativno hladna; hkrati pa so podnebne razmere v primerjavi z inlandskimi območji na isti širini precej blažje.

Geografija in narava

Lofoti so znani po dramatični pokrajini: ostri, iz morja vrezani vrhovi, globoki fjordi, peščene plaže in travnate nižine ob obali. Arhipelag obsega več večjih otokov in številnih manjših skalnatih otočkov. Lofoti vključujejo občine Vågan, Vestvågøy, Flakstad, Moskenes, Værøy in Røst. Glavni otoki od severa proti jugu so

• Južna konica otoka Hinnøya.
• Južnih 60 % (približno) otoka Austvågøy (skupaj 526,7 km² 68°20′N 14°40′E / 68.333°N 14.667°E / 68.333; 14.667),
• Gimsøy (46,4 km² 68°18′N 14°11′E / 68.300°N 14.183°E / 68.300; 14.183),
• Vestvågøy (411,1 km² 68°10′N 13°45′E / 68.167°N 13.750°E / 68.167; 13.750),
• Flakstadøya (109,8 km² 68°5′N 13°20′E / 68.083°N 13.333°E / 68.083; 13.333),
• Moskenesøya (185,9 km² 67°55′N 13°0′E / 67.917°N 13.000°E / 67.917; 13.000),

Južneje sta majhna in osamljena otoka Værøy in Røst. Skupna površina Lofotov znaša približno 1.227 km², število prebivalcev pa je okoli 24.500. Med celino in Lofotskim arhipelagom se razteza odprt Vestfjord, proti severu pa meji arhipelag na območje Vesterålen. Glavni mesti na Lofotih sta Leknes v Vestvågøyju in Svolvær v Våganu.

Podnebje

Podnebje je subarktično, a z izrazitim oceanim vplivom: zime so blažje in bolj vlažne, poletja pa hladna. Na otokih so pogoste vremenske spremembe, močni vetrovi in obilne padavine v obliki dežja ali snega, odvisno od sezone. Kljub visokim geografskim širina se na Lofotih pojavljata tudi polarna noč in polnočno sonce, zaradi česar so noči pozimi temne in poletja svetla skoraj 24 ur na dan.

Živalski in rastlinski svet

Lofoti so pomembno območje za ptice selivke in gnezditvene kolonije morskih ptic, vključno z orlobrvi, lomilci in černimi vodomarji. Obalna voda obrodi bogato morsko favno: poleg trske so značilne tudi morske ribe, rakci in plankton, ki ustvarjajo ugodne pogoje za obsežen ribolov. V nižjih predelih otokov so pašniki in skromni gozdovi, višje pa razprostirajo skalnate gore z mahovjem in lišaji.

Ribolov in gospodarstvo

Otoki so že več kot 1000 let središče velikega ribolova trske, zlasti pozimi, ko se trska iz Barentsovega morja seli proti jugu in se na Lofotih zbira za drst. Ribištvo je temelj lokalnega gospodarstva: tradicionalna obdelava trske v sušarnah (znana kot stockfish ali na norveščini tørrfisk) ima dolgo zgodovino in izvozno vrednost. Poleg trske so pomembni tudi komercialni ulovi polenovke, arktečne ribe in različnih morskih vrst.

V nižinah, zlasti na otoku Vestvågøy, je kmetijstvo pomembno že od bronaste dobe, kar kažejo arheološke najdbe. Danes se kmetijstvo osredotoča na pašništvo, mlečno živinorejo in nekaj vrtnin, prilagojenih hladnejšemu podnebju. Turizem je v zadnjih desetletjih postal pomemben vir dohodka, predvsem zaradi naravne lepote, pisane kulturne dediščine in možnosti za dejavnosti na prostem.

Turizem, kultura in dostopnost

Lofoti privabljajo obiskovalce z alpsko obalno pokrajino, dobro ohranjenimi ribiškimi vasicami (rorbuer), belimi plažami in možnostmi za pohodništvo, ribolov, opazovanje ptic, surfanje in opazovanje polarnih pojavov (aurora borealis pozimi). Med kulturnimi znamenitostmi je Lofotr Viking Museum pri Borgu na Austvågøyju, kjer so predstavljene bogate vikinške najdbe in rekonstrukcije dolgih hiš.

Dostop do Lofotov je možen po cesti E10, ki povezuje otoke preko mostov in podvodnih tunelov, z letališči (Leknes, Svolvær, Røst in Værøy) ter s trajektnimi linijami in ladjami, vključno s storitvami na trasi Hurtigruten ob norveški obali. V zimskem času lahko vreme vpliva na povezave, zato so vozni redi včasih prilagojeni.

Varstvo narave

Na Lofotih so deli območja zavarovani kot naravni rezervati in parki; med njimi je Lofotodden nasjonalpark na skrajnem zahodu Moskenesøy, katerega cilj je ohraniti značilne obalne in gorske ekosisteme. Otoki Røst in Værøy so mednarodno pomembni za ptice in podpirajo velike kolonije morskih ptic, zato so tam zaščitena območja. Ohranjanje tradicionalnih oblik ribištva in trajnostno upravljanje morskih virov sta ključna za prihodnost lokalnih skupnosti.

Lofoti združujejo bogato zgodovino, edinstveno naravo in še vedno aktivne ribiške prakse, zaradi česar so pomemben del norveške kulturne in gospodarske krajine.

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahajajo Lofoti?

V: Kateri so glavni otoki Lofotov?

V: Kako veliko je celotno kopno?

V: Kolikšno je število prebivalcev?

V: Po čem so Lofoti znani?

V: Katere vrste ribolova se izvajajo na Lofotih?

V: Ali je na nekaterih območjih Lofotov pomembno kmetijstvo?

Išči po črki