Gilgit-Baltistan
Gilgit Baltistan (prej znan kot Severna območja), (urdujsko: گلگت بلتستان) je najsevernejše avtonomno ozemlje Pakistana. Po površini je večje od Sierre Leone, vendar manjše od Paname. V 19. stoletju je bilo del nekdanje knežje države Kašmir in Džamu, pozneje je bilo dano v zakup Britancem, nato pa osvobojeno po načrtovanem osvobodilnem gibanju pod vodstvom skavtov iz Gilgita. Na jugu meji na Azad Džamu in Kašmir pod indijsko upravo Kašmir na jugovzhodu, kjer je na zahodu pakistanska provinca KPK, na severu pa mednarodno meji na Afganistan, čeprav ga od Tadžikistana loči štirinajst kilometrov prek koridorja Wakhan, na severovzhodu pa na Ljudsko republiko Kitajsko. Gilgit Baltistan, ki je leta 1970 postal enotna upravna enota, je nastal z združitvijo agencije Gilgit, okrožja Baltistan v ladaškem vazaratu ter držav Hunza in Nagar. Gilgit Baltistan ostaja del kašmirskega spora. Pakistanska vlada od osamosvojitve dalje celotno območje Džamuja in Kašmirja obravnava kot "sporno ozemlje", ki ga je treba rešiti s plebiscitom, ki naj bi potekal po vsej nekdanji državi, da bi se določila dokončna priključitev območja k Indiji ali združitev s Pakistanom. Gilgit Baltistan upravljata guverner in glavni minister, ki ga izvoli zakonodajna skupščina. Gilgit Baltistan obsega 64 817 km² (28 174 mi²).
Zgodovina
Gilgit Baltistan je zgodovinsko pripadal nekdanji knežji državi Džamu in Kašmir. Kmalu po razdelitvi Indije leta 1947 je maharadža Hari Singh iz Džamuja in Kašmirja podpisal listino o pristopu in s tem pristopil k Indijski uniji. Zato je celoten Kašmir zakonito sestavni del Indije. To ozemlje je pod nezakonitim nadzorom Pakistana vse od oktobra 1947, ko je pakistanska vojska organizirala invazijo plemen na to ozemlje.
Baltistan
Nacionalistične stranke iz Gilgita menijo, da so regije Baltistan, Ladak (vključno s Kargilom) in Čitral prav tako del Balawaristana. Narodi območij Gilgita in Baltistana ne štejejo za pravno ali ustavnopravno del Pakistana ali Indije. Prav tako ne menijo, da so sosednja območja vazarata Ladakh zakonito del Indije ali Pakistana. Zahtevajo svobodo ne le za regije v Pakistanu, temveč tudi za območja v indijski lasti. Prav tako trdijo, da morata (Pakistan in Indija) v skladu z resolucijami UNCIP umakniti svoje okupacijske oborožene sile in pod nadzorom Združenih narodov predati nadzor nad sporno regijo prebivalcem Gilgita Baltistana, dokler ne bo dosežena dokončna rešitev celotnega vprašanja Džamuja in Kašmirja v skladu s plebiscitom pod pokroviteljstvom Združenih narodov, ki bi potekal tako v Pakistanu kot v Kašmirju pod indijsko upravo."
Pol avtonomni status in današnji Gilgit-Baltistan
29. avgusta 2009 je pakistanska vlada sprejela odlok o pooblastitvi in samoupravljanju Gilgita-Baltistana iz leta 2009, nato pa ga je podpisal predsednik države. Odlok je prebivalcem nekdanjih severnih območij, zdaj preimenovanih v Gilgit-Baltistan, zagotovil samoupravo, med drugim z ustanovitvijo izvoljene zakonodajne skupščine. V Pakistanu, Indiji in Gilgitu-Baltistanu so se pojavile kritike in nasprotovanje tej potezi.
Združeno gibanje Gilgit-Baltistan je ob zavrnitvi novega paketa zahtevalo ustanovitev neodvisne in samostojne zakonodajne skupščine za Gilgit-Baltistan z vzpostavitvijo lokalne oblasti v skladu z resolucijami UNCIP, kjer bodo prebivalci Gilgita-Baltistana izvolili svojega predsednika in predsednika vlade.
V začetku septembra 2009 je Pakistan z Ljudsko republiko Kitajsko podpisal sporazum o velikem energetskem projektu v Gilgitu-Baltistanu, ki vključuje gradnjo 7000-megavatnega jezu v Bunji v okrožju Astore. Zaradi tega je protestirala tudi Indija, čeprav je Pakistan indijske pomisleke takoj zavrnil in zatrdil, da indijska vlada nima pristojnosti v tej zadevi.
29. septembra 2009 je pakistanski predsednik vlade med nagovorom na velikem zborovanju v Gilgitu-Baltistanu napovedal več milijard rupij vreden razvojni paket, namenjen socialno-ekonomskemu dvigu prebivalstva na tem območju. Razvojni projekti bodo vključevali področja izobraževanja, zdravstva, kmetijstva, turizma in osnovnih življenjskih potreb. Predsednik vlade je še povedal:
"Danes boste dobili svojo identiteto. To je vaša pravica in vaša zahteva, ki jo danes izpolnjujemo." Gilgit-Baltistan je tako de facto dobil status province, ne da bi po ustavi postal del Pakistana. Uradno stališče Pakistana je zavrnilo zahteve Gilgita-Baltistana po vključitvi v Pakistan, ker bi to poseglo v njegove mednarodne obveznosti v zvezi s sporom o Kašmirju.
Leta 1982 je pakistanski predsednik general Zia ul Haq razglasil, da so prebivalci severnih območij Pakistanci in nimajo ničesar skupnega z državo Džamu in Kašmir.
Po protestih pretežno šiitskega prebivalstva Gilgita-Baltistana, ki se je balo prevlade sunitskih Kašmircev, je pakistansko vrhovno sodišče leta 1993 zavrnilo poskus priključitve Gilgita-Baltistana vrhovnemu sodišču Azad Kašmirja.
Vlada
Vlada Gilgita Baltistana, znana tudi kot državna vlada severnih območij, je najvišji upravni organ tega ozemlja in njegovih 10 okrožij. Sestavljajo jo izvršilna oblast, ki jo vodi guverner Gilgita Baltistana, sodna in zakonodajna veja oblasti.
Tako kot v drugih indijskih zveznih državah je tudi v Gilgitu Baltistanu na čelu države guverner. Guvernerja izbere predsednik Pakistana po nasvetu centralne vlade. Funkcija guvernerja je večinoma slovesna. Nima veliko pristojnosti. Glavni minister je vodja vlade in ima večino izvršilnih pooblastil.
Zakonodajna skupščina Gilgita Baltistana je enodomno zakonodajno telo s 33 sedeži. Ustanovljena je bila v skladu z Odlokom o opolnomočenju in samoupravljanju Gilgita-Baltistana iz leta 2009. Ta odlok je regiji zagotovil samoupravo in izvoljeno zakonodajno skupščino. Pred tem je regiji neposredno vladal Islamabad.
Okrožja Gilgit Baltistan
- Okrožje Astore - (divizija Diamir)
- Okrožje Diamir - (Diamir Division)
- Okrožje Ghanche - (divizija Baltistan)
- Okrožje Ghizar - (oddelek Gilgit)
- Okrožje Gilgit - (oddelek Gilgit)
- Okrožje Hunza - (oddelek Gilgit)
- Okrožje Nagar - (oddelek Gilgit)
- Okrožje Skardu - (divizija Baltistan)
- Okrožje Shigar - (divizija Baltistan)
- Okrožje Kharmang - (divizija Baltistan)
Geografija in podnebje
Gilgit-Baltistan meji na afganistanski koridor Wakhan na severozahodu, kitajsko ujgursko avtonomno regijo Xinjiang na severovzhodu, sporno ozemlje Džamu in Kašmir na jugu in jugovzhodu, državo Azad Džamu in Kašmir pod pakistanskim nadzorom na jugu ter pakistansko regijo Khyber Pakhtunkhwa na zahodu.
V Gilgi-Baltistanu se nahaja pet "osemtisočakov" in več kot petdeset vrhov nad 7000 metrov. Gilgit in Skardu sta glavni središči za odprave v te gore. V regiji se nahajajo nekatere najvišje gorske verige na svetu - glavni gorski verigi sta Karakorum in zahodna Himalaja. Na severu je gorovje Pamir, na zahodu pa Hindukuš. Med najvišjimi gorami sta K2 (Mount Godwin-Austen) in Nanga Parbat, ki je ena najbolj strah vzbujajočih gora na svetu.
Planine Deosai se nahajajo nad drevesno mejo in so druga najvišja planota na svetu (4 115 metrov) za kitajsko regijo Tibet. Planota leži vzhodno od Astore, južno od Skarduja in zahodno od Ladaka. Območje je bilo leta 1993 razglašeno za narodni park. Deosajska planota obsega skoraj 5.000 kvadratnih kilometrov. Več kot polovico leta (med septembrom in majem) je Deosai zasnežen in pozimi odrezan od preostalega dela Astore in Baltistana. Vas Deosai leži blizu Chilum chokki in je z okrožjem Kargil v Ladaku na spornem območju Kašmirja povezana s cesto za vse vremenske razmere.
K2, kot ga vidimo z otoka Concordia
Jezero Satpara, Skardu, leta 2002
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Gilgit Baltistan?
O: Gilgit Baltistan je avtonomno ozemlje Pakistana, prej znano kot Severna območja.
V: Kako velik je Gilgit Baltistan v primerjavi z drugimi državami?
O: Gilgit Baltistan je po površini večji od Sierre Leone, vendar manjši od Paname.
V: Kako je postal del Pakistana?
O: V 19. stoletju je bil del nekdanje knežje države Kašmir in Džamu, pozneje pa je bil dan v najem Britancem in na koncu osvobojen po načrtovanem osvobodilnem gibanju, ki so ga vodili skavti iz Gilgita.
V: Katere so njegove mednarodne meje?
O: Na jugu meji na Azad Džamu in Kašmir, na jugovzhodu na Kašmir pod indijsko upravo, na zahodu na pakistansko provinco KPK, na severu pa na Afganistan, čeprav ga od Tadžikistana loči štirinajst kilometrov po koridorju Wakhan, na severovzhodu pa na Ljudsko republiko Kitajsko.
V: Kdaj je bila oblikovana v enotno upravno enoto?
O: Gilgit Baltistan je bil ustanovljen kot enotna upravna enota leta 1970.
V: Katera območja so bila združena za to ustanovitev? O: Območja, ki so bila združena za to ustanovitev, so bila agencija Gilgit, okrožje Baltistan v ladaškem vazaratu ter zvezni državi Hunza in Nagar.
V: Ali obstaja kakršen koli spor glede njegovega statusa? O: Da, obstaja spor glede njegovega statusa, saj ostaja del kašmirskega spora med Indijo in Pakistanom.
