Globus: definicija, vrste, etimologija in uporaba zemeljskega modela

Globus je slika planeta, narisana na krogli. Je kot model planeta v merilu. Beseda "globus" izhaja iz latinske besede globus, ki pomeni okrogla masa ali krogla.

Večina globusov so zemljevidi Zemlje. Njihova prednost je, da se izogibajo popačenjem, ki jih povzročajo projekcije ploskih zemljevidov. Najpogostejše vrste so politični in fizični. Politični globusi prikazujejo države. Fizični globusi prikazujejo pokrajino, kot so gore in reke. Nekateri globusi so zvezdne karte, nekateri pa zemljevidi oddaljenih svetov.

Pridevnik globalni se uporablja za celoten svet in ne za kakšen poseben kraj. Uporablja se tudi na področjih, kot so računalniki, in pomeni, da se ukvarjamo s celotnim večjim sistemom in ne z njegovimi posameznimi majhnimi deli.

Definicija in osnovne značilnosti

Globus je tridimenzionalna predstavitev površja planeta ali drugega nebesnega telesa. Na njem so običajno vrisane geografske črte — vzporedniki (paralele) in meridiani — ter zemljepisne oznake (imena držav, mest, oceanov). Zaradi kroglaste oblike ohranja pravilne razmerje med razdaljami in smermi na površju, kar omogoča natančnejši prikaz kot pri ravnih zemljepisnih projekcijah.

Vrste globusov

Terestrični globusi: prikazujejo Zemljo (politični, fizični, tematski).
Celestijski (zvezdni) globusi: prikazujejo zvezde in ozvezdja.
Planetarni in lunini globusi: modeli drugih nebesnih teles (Luna, Mars itd.).
Tematski globusi: osredotočeni na posebne podatke, npr. podnebje, gostoto prebivalstva, geološke razmere.
Interaktivni in digitalni globusi: programske in spletne aplikacije (npr. virtualni globusi), ki omogočajo približevanje (zoom), plastno prikazovanje podatkov in animacije.

Zgradba, materiali in merilo

Tradicionalni papirni ali tiskani globusi so narejeni iz t. i. gores — tiskanih trakov karte, ki se nalepijo na sferično podlago. Moderne izvedbe so iz plastike, lesa, kovine ali so napihljive. Večji izobraževalni ali dekorativni globusi imajo pogosto os, ki je poševno nagnjena (približno 23,5°) in podstavek za vrtenje.

Globus ima svojo merilo, ki pove, kolikšna je razdalja na modelu glede na resničnost (npr. 1 : 40 000 000). Zaradi majhne debeline površja je navpična razlika (nadmorska višina) na globusu skoraj nemerljiva in se običajno izrazi z barvnimi odtenki ali simboli, ne z realnimi reliefnimi višinami.

Prednosti in omejitve

Prednosti:

Pravilno prikazovanje razmerij med smermi in razdaljami po veliki krožnici (great-circle).
Bolj realen občutek za položaj celin, oceanov in razmerja površin.
Enostavnejše razumevanje pojmov, kot so časovne pasove, dolžinske in širinske črte.

Omejitve:

Manj praktičen za natančen pregled majhnih območij v primerjavi z velikimi ploskimi zemljevidi ali digitalnimi kartami.
Fiksna tema — tiskani globus običajno ne omogoča enostavne zamenjave vsebine.
Proizvodnja natančnih velikih globusov je dražja kot tiskanje ploskih kart.

Uporaba

Globus se uporablja v izobraževanju (osnovne in srednje šole, univerze), v načrtovanju potovanj in navigaciji (zgodovinsko), v raziskavah, kot predstavitveno sredstvo v medijih in kot dekoracija. Tematski globusi so uporabni za prikaz okoljskih podatkov, podatkov o prebivalstvu, geoloških struktur ali zgodovinskih sprememb meja.

Kako brati in uporabljati globus

Pri branju globusa poiščemo ekvator, polkrogle (severna in južna), meridiane in vzporednike. Za določanje lege uporabljamo koordinate zemljepisne širine in dolžine. Razdalje med kraji na globusu lahko izmerimo po velikem krogu, kar daje fizično najkrašo pot po površju Zemlje (uporabno pri navigaciji in letalskih poteh).

Kratek zgodovinski pregled

Izdelovanje globusov ima dolgo zgodovino. Eden najstarejših ohranjenih zemeljskih globusov je Erdapfel, ki ga je izdelal Martin Behaim okoli leta 1492. S pojavom sodobne kartografije in tiska so se globusi razširili v učilnice in domove ter postali tako praktični kot poučni predmeti.

Nasveti za nakup in vzdrževanje

Izberite velikost in raven podrobnosti glede na namen: manjši dekorativni globus za dom, večji z osvetlitvijo in podrobnostmi za učno rabo.
Pri izobraževalnih globeh poiščite dodatne informacije, kot so časovni pasovi, letalske poti ali tematske plasti.
Vzdrževanje: čistite z mehko suho krpo, zaščitite pred neposrednim soncem in vlago. Izogibajte se agresivnim čistilom, ki lahko poškodujejo tisk.

Globus ostaja uporabno in vizualno močno orodje za razumevanje prostora na Zemlji in drugih nebesnih teles — tako v klasični obliki kot v sodobnih digitalnih izvedbah.

Slikanje globusa

Zgodovina

Dejstvo, da je Zemlja krogla, je ugotovila helenistična astronomija v 3. stoletju pred našim štetjem. V tem obdobju se je pojavil tudi prvi globus Zemlje. Najstarejši znani primerek je tisti, ki ga je sredi 2. stoletja pred našim štetjem izdelal Krates iz Mallusa v Kilikiji (zdaj Çukurova v današnji Turčiji).

Globusov Zemlje iz antike in srednjega veka ni ohranjenih. Primer ohranjenega nebesnega globusa je del helenističnega kipa, imenovanega Farnesejev atlas. Ohranil se je v rimski kopiji iz 2. stoletja našega štetja v Neapeljskem muzeju v Neaplju v Italiji.

Prvi globusi Zemlje, ki prikazujejo ves stari svet, so bili izdelani v islamski zlati dobi. Tak primer so v 9. stoletju izdelali muslimanski geografi in kartografi, ki so delali pod okriljem abasidskega kalifa Al-Ma'muna. Drug primer je bil globus, ki ga je leta 1267 v Pekingu predstavil perzijski astronom Džamal ad-Din.

Najstarejši ohranjeni globus Zemlje je bil leta 1492 izdelan v Nürnbergu v Nemčiji, in sicer po zaslugi Martina Behaima. Kopijo globusa, ki prikazuje Ameriko, je leta 1507 izdelal Martin Waldseemueller. Drug zgodnji globus, globus Hunt-Lenox, okoli leta 1507, naj bi bil vir besedne zveze "Tu so zmaji". Še en "izjemno sodobno oblikovan" globus Zemlje je izdelal Taqi al-Din v istanbulskem observatoriju Taqi al-Din v sedemdesetih letih 15. stoletja.

Izdelava

Množično izdelani globusi so običajno pokriti s tiskanim papirnatim zemljevidom. Najpogostejša vrsta ima dolge, tanke papirnate trakove. Ti trakovi se na severnem in južnem tečaju zožijo do točke. Nato se za prekrivanje nepravilnosti na polih uporabi majhen disk. Več kot je žlebov, manj raztezanja in gnetenja je potrebno, da se papirnati zemljevid prilega krogli.

Z geometrijskega vidika so vse točke na krogli enake. Izberemo lahko katero koli točko na planetu in sestavimo papirnati zemljevid, ki pokriva svet s trakovi, ki se stikajo v tej in nasprotni točki.

Zemeljski globus je običajno nameščen pod kotom 23,5° na ležaje. Ta namestitev predstavlja osni naklon vrtečega se planeta glede na sonce. To omogoča lažjo predstavo o spreminjanju dni in letnih časov.

Gore za izdelavo globusa Marsa s polarnimi diski, 1892

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je globus?

O: Globus je model v merilu v obliki krogle. Lahko gre za pomanjšani model Zemlje (zemeljski globusi) ali drugih planetov, lahko pa gre za modele nebesne sfere (nebesni globusi).

V: Od kod izvira beseda globus?

O: Angleška beseda "globus" izhaja iz latinske besede "globus", ki pomeni okroglo maso ali kroglo.

V: Katere vrste globusov obstajajo?

O: Obstajajo politični globusi, ki prikazujejo države, in fizični globusi, ki prikazujejo pokrajino, kot so gore in reke. Poleg tega so nekateri globusi zvezdne karte, nekateri pa zemljevidi oddaljenih svetov.

V: V čem se globusi razlikujejo od ploskih projekcij zemljevidov?

O: Globusi imajo v primerjavi s ploskimi projekcijami zemljevidov to prednost, da se izogibajo popačenjem.

V: Kaj pomeni pridevnik globalni?

O: Ko se uporablja kot pridevnik, globalni pomeni, da se ukvarjamo z nečim na svetovni ravni in ne z določenim krajem na Zemlji. Uporablja se tudi na področjih, kot so računalniki, in pomeni, da se ukvarjamo s celotnim večjim sistemom in ne z njegovimi posameznimi majhnimi deli.

V: Ali so vsi globusi zemljevidi Zemlje?

O: Večina globusov so zemljevidi Zemlje, vendar obstajajo tudi druge vrste, kot so zvezdne karte in zemljevidi oddaljenih svetov.