Džamu in Kašmir: knežja država v Himalaji (1846–1947)

Pred ustanovitvijo kneževine je v Kašmirju vladalo cesarstvo Durrani, ki so ga nato pod vodstvom Ranjita Singha prevzeli sikhi. Med sikhovsko vladavino je bil Džamu tributar sikhovskega cesarstva v regiji Pandžab, vendar so po smrti njegovega radže Kishoreja Singha, Dogra, leta 1822 sikhi za njegovega dediča priznali njegovega sina Gulaba Singha. Nato je začel širiti svoje kraljestvo.

Gulab Singh je kot vladar Džamuja prevzel Bhadarwah in nato Kishtwar. Zavzetje Kishtwarja je pomenilo, da je Singh dobil nadzor nad dvema cestama, ki sta vodili v Ladakh, kar mu je omogočilo, da je prevzel nadzor nad tem ozemljem. Čeprav je bilo zaradi gora in ledenikov veliko težav, so Dogri pod vodstvom Gulab Singhovega častnika Zorawarja Singha uspeli osvojiti celoten Ladakh.

Nekaj let pozneje, leta 1840, je general Zorawar Singh vdrl v Baltistan in ujel radžo Skarduja, ki se je postavil na stran Ladakhov, ter prevzel njegovo državo. Naslednje leto (1841) je Zorawar Singh poskušal vdreti v Tibet, vendar je zaradi zimskega vremena in napadov Tibetancev vdrl v Tibet. Skupaj s skoraj vso vojsko je umrl.

Pozimi leta 1845 je izbruhnila vojna med Britanci in Sikhi. Gulab Singh je ostal nevtralen do bitke pri Sobraonu leta 1846, ko je postal zaupanja vreden svetovalec sira Henryja Lawrencea. To mu je omogočilo, da je pridobil zemljo zase - vso hribovito ali gorato deželo vzhodno od reke Ind in zahodno od reke Ravi.

Maharadži ni bilo lahko prevzeti Kašmirja. Maharadževa vojska se je morala boriti z Imam-ud-dinom - sikhovskim guvernerjem. Imamu-ud-dinu so pomagali Bambasovci iz doline Jhelum. V bližini Šrinagarja jim je uspelo premagati vojsko Gulaba Singha in ubiti Wazirja Lakhpata. Vendar je sir Henry Lawrence pozneje prepričal Imama-ud-dina, naj preneha z bojem, in Kašmir je brez nadaljnjih spopadov prešel v roke novega vladarja.

Kmalu zatem je raja Hunza napadel ozemlje Gilgita. Nathu Shah je v imenu Gulaba Singha odgovoril z vodenjem enote, ki je napadla dolino Hunza; on in njegova enota sta bila uničena, trdnjava Gilgit pa je skupaj s Punialom, Yasinom in Darelom padla v roke radže Hunza. Maharadža je nato poslal dve vojski, eno iz Astorja in drugo iz Baltistana, in po nekaj bojih je bila trdnjava Gilgit ponovno zavzeta. Leta 1852 je vojsko Dogra premagal Gaur Rahman iz Jasina in Ind je osem let predstavljal mejo maharadževih ozemelj.

Gulab Singh je umrl leta 1857, njegov naslednik Ranbir Singh pa se je med indijskim uporom postavil na britansko stran. Ko so Britanci upor premagali, se je Ranbir odločil, da si bo Gilgit vzel nazaj. Leta 1860 so sile pod vodstvom Devi Singha prečkale reko Ind in se premaknile proti močni trdnjavi Gaur Rahmana v Gilgitu. Gaur Rahman je umrl tik pred prihodom Dogrov. Trdnjavo so zavzeli maharadže in jo obdržali do leta 1947.

Čeprav je bil Ranbir Singh strpen do drugih verstev, je bil njegov nadzor nad državo šibek, med letoma 1877 in 1879 pa je bila v Kašmirju strašna lakota.

Džamu je bil najjužnejši del zvezne države, ki je bil poleg pandžabskih okrožij Jhelum, Gujrat, Sialkot in Gurdaspur.

Včasih je obstajala pot iz Kohale v Leh, iz Rawalpindija je bilo mogoče potovati skozi Kohalo in čez most Kohala v Kašmir. Pot od Kohale do Šrinagarja je bila 132 milj dolga kolovozna cesta, od Kohale do Baramulle pa je bila cesta blizu reke Jhelum. Pri Muzaffarabadu se reka Kishenganga pridruži reki Jhelum in na tej točki se cesta iz Abbottabada in Garhi Habibullaha združi s kašmirsko potjo. Po cesti je potekal gost promet, zato so jo morale oblasti večkrat popravljati.

Leta 1893 so bile v reki Jhelum zelo hude poplave zaradi dežja, ki je trajal 52 ur, Srinagar pa je utrpel veliko škode. Vendar so bile poplave leta 1903 veliko hujše.

Leta 1947 je bil sprejet Zakon o neodvisnosti Indije, ki je pomenil, da je Britanska Indija postala dve neodvisni državi - Pakistan in Indija. Prav tako bi se vsaka od knežjih držav lahko pridružila Indiji ali Pakistanu - ali pa bi ostala neodvisna. Vse knežje države so na koncu postale del Pakistana ali Indije.

Vendar je vladar Kašmirja želel ostati neodvisen, ne da bi se pridružil Pakistanu ali Indiji, kar je privedlo do vojne med sosednjima državama, v kateri je bil Kašmir razdeljen med njiju. Vsaka od njiju je menila, da ji pripada celotna nekdanja knežja država. To je privedlo do več vojn. Kašmirski spor med jedrskima sosedama ostaja eden najtežjih in najdlje trajajočih sporov, ki ga poskuša rešiti Varnostni svet Združenih narodov.

• Azad Kašmir
• Kašmir