Džamu in Kašmir: knežja država v Himalaji (1846–1947)
Zgodba Džamu in Kašmirja (1846–1947): knežja država v Himalaji, vladavina Dogra, britanski vpliv, pogodba iz Amritsarja in tragična delitev med Indijo in Pakistanom.
Kašmir in Džamu sta bila knežja država v Himalaji ob ozemljih Britanske Indije na severu. Država je bila v 19. in prvi polovici 20. stoletja vladana s strani hindujske dinastije Dogra, na čelu z maharadžo, ki je imel notranjo avtonomijo, hkrati pa je območje ostajalo v območju britanskega vpliva.
Ustanovitev in dogovor iz Amritsarja (1846)
Država je bila ustanovljena leta 1846 po porazu sikhov v prvi anglo-sikhovski vojni. Vzhodnoindijska družba je po vojni prevzela nadzor nad nekaterimi ozemlji in si prizadevala povrniti del stroškov vojne. V okviru pogodbe iz Amritsarja je bilo ozemlje Kašmir prodano Dogrom; prvi maharadža, Gulab Singh, je za prevzem prejel formalno priznanje od Britancev in je po dogovoru postal vladar novoustanovljene knežje države. Območje države je bilo določeno s pogodbo iz Amritsarja leta 1846: "Nahaja se vzhodno od reke Ind in zahodno od reke Ravi in obsega 80 900 km2."
Teritorialna in upravna struktura
Knežja država je združevala več raznolikih regij: Kašmirsko dolino (pretežno muslimanska), območje Džamu (z veliko hindujsko populacijo, predvsem Dogre), Lahaul in Ladakh (z budističnimi skupnostmi) ter oddaljena severna območja. V nekaterih severnih delih, zlasti v območju Gilgit, so imeli Britanci sčasoma poseben upravni položaj (Gilgit Agency), kjer so Britanci praktično upravljali kot protektorat, čeprav je formalno stanje ostajalo v okviru države Džamu in Kašmir.
Uprava, družba in gospodarstvo
- Vlada: Vladal je maharadža iz dinastije Dogra; oblast je temeljila na tradicionalnih strukturah, uprava pa je pogosto dodeljevala zemljiške posesti (jagire) in privilegije lokalnim plemenitnikom.
- Družbena sestava: Država je bila etnično in versko zelo raznolika: muslimanska večina v Kašmirski dolini, hindujska večina v delu Džamu, budistične skupnosti v Ladakhu in številne manjšine v visokogorskih predelih. Ta raznolikost je vplivala na lokalno politiko in pritiske skozi čas.
- Gospodarstvo: Gospodarstvo je temeljilo na poljedelstvu, krčmah, obrtni proizvodnji (znana sta bila pashmina in obrt za šali), trgovini in zbiranju davkov. Vlada je pobirala velike zemeljske dajatve in koncesije, kar je v mnogih regijah povzročilo nezadovoljstvo med kmeti in nižjimi sloji.
- Kultura in jezik: V regiji so se govorili številni jeziki (kashmiri, dogri, ladakhi, punjabi, balti idr.), razvijala pa se je bogata ljudska kultura, obrt in verske tradicije.
Družbene napetosti in politični premiki v 20. stoletju
V času vladavine Dogra maharadž so se zaradi gospodarskih pritiskov, verskih razlik in administrativnih omejitev večkrat pojavljala nezadovoljstva in vstaje. V 20. in 30. letih so se pojavile zahteve po večjem političnem sodelovanju; v 30. letih je raslo gibanje za pravice prebivalstva in zahteve po spremembah uprave (praja mandal in druge oblike politične organizacije). Britanski vpliv in ohranjanje fevdalnih struktur sta pogosto onemogočala hitrejše reforme in zmanjševanje napetosti.
Razdelitev ob koncu britanskega imperija (1947)
Ko so Britanci zapustili Indijo leta 1947, so se knežje države znašle pred izbiro: priključitev k Indiji, k Pakistanu ali morebitna samostojnost. Maharadža Džamu in Kašmir, Hari Singh, je sprva želel ostati neodvisen. Po izbruhu spopadov, ko so fevdalne in plemenske sile podprte s Pakistanom prestopile meje in napadle, se je maharadža 26. oktobra 1947 odločil podpisati Instrument of Accession in se priključiti Indijski uniji. To je sprožilo prvo indo-pakistansko vojno (1947–1948) in pripeljalo do trajne delitve območja.
Po primirju leta 1949 (posredovanje ZN) je knežja država praktično razdeljena: del ozemlja je ostal pod indijsko upravo (država Jammu in Kašmir), drugi del je prišel pod pakistansko upravo (delno kot Azad Kashmir in severna območja, pozneje imenovana Gilgit‑Baltistan). Ta delitev je začetek dolgotrajnega meddržavnega spora, ki traja do danes.
Zapuščina
Obdobje 1846–1947 je oblikovalo politično, socialno in etnično strukturo regije: Dogra vladavina, britanski vpliv in zapletene lokalne razmere so prispevali k trajnim napetostim. Kašmirska dolina je ostala kulturno in versko osredje z močnim muslimanskim prebivalstvom, medtem ko so politične odločitve in vojne razdelile regijo med dve novi državi ob koncu kolonialne vladavine.
Ustvarjanje
Pred ustanovitvijo kneževine je v Kašmirju vladalo cesarstvo Durrani, ki so ga nato pod vodstvom Ranjita Singha prevzeli sikhi. Med sikhovsko vladavino je bil Džamu tributar sikhovskega cesarstva v regiji Pandžab, vendar so po smrti njegovega radže Kishoreja Singha, Dogra, leta 1822 sikhi za njegovega dediča priznali njegovega sina Gulaba Singha. Nato je začel širiti svoje kraljestvo.
Gulab Singh je kot vladar Džamuja prevzel Bhadarwah in nato Kishtwar. Zavzetje Kishtwarja je pomenilo, da je Singh dobil nadzor nad dvema cestama, ki sta vodili v Ladakh, kar mu je omogočilo, da je prevzel nadzor nad tem ozemljem. Čeprav je bilo zaradi gora in ledenikov veliko težav, so Dogri pod vodstvom Gulab Singhovega častnika Zorawarja Singha uspeli osvojiti celoten Ladakh.
Nekaj let pozneje, leta 1840, je general Zorawar Singh vdrl v Baltistan in ujel radžo Skarduja, ki se je postavil na stran Ladakhov, ter prevzel njegovo državo. Naslednje leto (1841) je Zorawar Singh poskušal vdreti v Tibet, vendar je zaradi zimskega vremena in napadov Tibetancev vdrl v Tibet. Skupaj s skoraj vso vojsko je umrl.
Pozimi leta 1845 je izbruhnila vojna med Britanci in Sikhi. Gulab Singh je ostal nevtralen do bitke pri Sobraonu leta 1846, ko je postal zaupanja vreden svetovalec sira Henryja Lawrencea. To mu je omogočilo, da je pridobil zemljo zase - vso hribovito ali gorato deželo vzhodno od reke Ind in zahodno od reke Ravi.
Maharadži ni bilo lahko prevzeti Kašmirja. Maharadževa vojska se je morala boriti z Imam-ud-dinom - sikhovskim guvernerjem. Imamu-ud-dinu so pomagali Bambasovci iz doline Jhelum. V bližini Šrinagarja jim je uspelo premagati vojsko Gulaba Singha in ubiti Wazirja Lakhpata. Vendar je sir Henry Lawrence pozneje prepričal Imama-ud-dina, naj preneha z bojem, in Kašmir je brez nadaljnjih spopadov prešel v roke novega vladarja.
Razširitev
Kmalu zatem je raja Hunza napadel ozemlje Gilgita. Nathu Shah je v imenu Gulaba Singha odgovoril z vodenjem enote, ki je napadla dolino Hunza; on in njegova enota sta bila uničena, trdnjava Gilgit pa je skupaj s Punialom, Yasinom in Darelom padla v roke radže Hunza. Maharadža je nato poslal dve vojski, eno iz Astorja in drugo iz Baltistana, in po nekaj bojih je bila trdnjava Gilgit ponovno zavzeta. Leta 1852 je vojsko Dogra premagal Gaur Rahman iz Jasina in Ind je osem let predstavljal mejo maharadževih ozemelj.
Gulab Singh je umrl leta 1857, njegov naslednik Ranbir Singh pa se je med indijskim uporom postavil na britansko stran. Ko so Britanci upor premagali, se je Ranbir odločil, da si bo Gilgit vzel nazaj. Leta 1860 so sile pod vodstvom Devi Singha prečkale reko Ind in se premaknile proti močni trdnjavi Gaur Rahmana v Gilgitu. Gaur Rahman je umrl tik pred prihodom Dogrov. Trdnjavo so zavzeli maharadže in jo obdržali do leta 1947.
Čeprav je bil Ranbir Singh strpen do drugih verstev, je bil njegov nadzor nad državo šibek, med letoma 1877 in 1879 pa je bila v Kašmirju strašna lakota.
Geografija
Džamu je bil najjužnejši del zvezne države, ki je bil poleg pandžabskih okrožij Jhelum, Gujrat, Sialkot in Gurdaspur.
Prevoz
Včasih je obstajala pot iz Kohale v Leh, iz Rawalpindija je bilo mogoče potovati skozi Kohalo in čez most Kohala v Kašmir. Pot od Kohale do Šrinagarja je bila 132 milj dolga kolovozna cesta, od Kohale do Baramulle pa je bila cesta blizu reke Jhelum. Pri Muzaffarabadu se reka Kishenganga pridruži reki Jhelum in na tej točki se cesta iz Abbottabada in Garhi Habibullaha združi s kašmirsko potjo. Po cesti je potekal gost promet, zato so jo morale oblasti večkrat popravljati.
Poplave
Leta 1893 so bile v reki Jhelum zelo hude poplave zaradi dežja, ki je trajal 52 ur, Srinagar pa je utrpel veliko škode. Vendar so bile poplave leta 1903 veliko hujše.
Konec knežje države
Leta 1947 je bil sprejet Zakon o neodvisnosti Indije, ki je pomenil, da je Britanska Indija postala dve neodvisni državi - Pakistan in Indija. Prav tako bi se vsaka od knežjih držav lahko pridružila Indiji ali Pakistanu - ali pa bi ostala neodvisna. Vse knežje države so na koncu postale del Pakistana ali Indije.
Vendar je vladar Kašmirja želel ostati neodvisen, ne da bi se pridružil Pakistanu ali Indiji, kar je privedlo do vojne med sosednjima državama, v kateri je bil Kašmir razdeljen med njiju. Vsaka od njiju je menila, da ji pripada celotna nekdanja knežja država. To je privedlo do več vojn. Kašmirski spor med jedrskima sosedama ostaja eden najtežjih in najdlje trajajočih sporov, ki ga poskuša rešiti Varnostni svet Združenih narodov.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj sta bila Kašmir in Džamu?
O: Kašmir in Džamu je bila knežja država v Himalaji ob ozemljih Britanske Indije na severu.
V: Kdo je vladal Kašmirju in Džamuju?
O: Kašmirju in Džamu je vladal hindujski maharadža.
V: Kdaj je bila ustanovljena država Kašmir in Džamu?
O: Država Kašmir in Džamu je bila ustanovljena leta 1846 po porazu sikhov.
V: Zakaj je Vzhodnoindijska družba priključila Kašmirsko dolino?
O: Vzhodnoindijska družba je priključila Kašmirsko dolino, da bi si povrnila del stroškov anglo-sikhovske vojne.
V: Komu so prodali Kašmir, ki je bil večinsko muslimanski?
O: Kašmir z muslimansko večino je bil s pogodbo iz Amritsarja prodan vladarju Džamuja Dograju.
V: Kakšno je bilo območje držav Kašmir in Džamu v skladu s pogodbo iz Amritsarja?
O: V skladu s pogodbo iz Amritsarja je območje države Kašmir in Džamu, ki je ležalo vzhodno od reke Ind in zahodno od reke Ravi, obsegalo 80 900 km2.
V: Kaj se je zgodilo s knežjo državo Kašmir in Džamu, ko so Britanci zapustili Indijo?
O: Ko so Britanci zapustili Indijo, sta bili kneževini Kašmir in Džamu razdeljeni med Pakistan in Indijo, saj je med sosednjima državama potekala vojna.
Iskati