Džamu in Kašmir: unijsko ozemlje Indije — geografske meje in zgodovina

Džamu in Kašmir: poglobljen vodnik o geografskih mejah, kontrolni črti, zgodovini in reorganizaciji 2019 — razumite sodobne politične in zemljepisne spremembe.

Džamu in Kašmir je severno ozemlje Indije. Unijsko ozemlje Džamu in Kašmir je na zahodu in severu ločeno s kontrolno črto od ozemelj Azad Kašmir in Gilgit-Baltistan pod pakistansko upravo. Meji s Himačal Pradešem in Pandžabom ter na zahodu z Ladakhom.

V skladu z Zakonom o reorganizaciji Džamuja in Kašmirja iz leta 2019, ki sta ga avgusta 2019 sprejela oba domova indijskega parlamenta, je bil Džamu in Kašmir (država) razdeljen na dve zvezni ozemlji, in sicer Džamu in Kašmir ter Ladakh.

Geografske značilnosti

Džamu in Kašmir zajema raznoliko pokrajino, od rodovitnih dolin reke Kašmir in Džamu do visokogorskih predelov v zahodnem delu Himalaje. Najpomembnejše reke vključujejo Jhelum, ki teče skozi Kašmirsko dolino. Na skrajnem severu in severovzhodu regije se dvigujejo visoki prelazi in ledeniki, kar predstavlja pomemben vir vode za večkratne rečne sisteme pod njimi.

Politični in upravni status

Regija je predmet dolgoletnega spora med Indijo in Pakistanom; po delitvi Britanske Indije leta 1947 sta obe državi uveljavljali svoje zahteve na tem ozemlju. Dejanske upravne razdelitve vključujejo:

• Del, ki ga upravlja Indija: današnje unijsko ozemlje Džamu in Kašmir (z upravno prestolnico v Srinagarju v poletnih mesecih in Džamu v zimskem času).
• Del, ki ga upravlja Pakistan: območji Azad Kašmir in Gilgit-Baltistan.
• Del, ki ga upravlja Kitajska: območje Aksai Chin na vzhodu, ki ga je Kitajska zasedla po meji s Kitajsko.

Med Indijo in Pakistanom poteka ločnica, znana v praksi kot Line of Control (v besedilu je označena s kontrolno črto), ki predstavlja dejansko ločnico med upravnimi območji, vendar ne pomeni mednarodno priznane meje.

Zgodovina v kratkem

• Pred 19. stoletjem so bila ozemlja Kašmirja razdeljena med različne lokalne vladarje; v 19. stoletju je oblast prevzel Džamski maha radža, kasneje pa je regija postala pripojeno Princely State pod britanskim protektoratom.
• 1947: ob delitvi Britanske Indije je prstanji vladar (Maharaja Hari Singh) podpisal akt o pristopu k Indiji, kar je sprožilo prvi indo-pakistanski konflikt in začetek spora.
• 1950.–1990: obdobje napetosti, občasnih vojaških spopadov, ter tudi večkratnih poskusov mirnih rešitev pod okriljem OZN.
• 2019: indijski parlament je sprejel zakon o reorganizaciji, s katerim je bila nekdanja zvezna država razdeljena na dve unijski ozemlji — Džamu in Kašmir ter Ladakh — ter preklicana posebna ustavna ureditev, ki je Džamu in Kašmirju zagotavljala določeno stopnjo avtonomije.

Demografija, jeziki in kultura

Regija je etnično in versko raznolika. Kašmirska dolina ima pretežno muslimansko prebivalstvo, Džamu je bolj raznolik z velikimi skupnostmi hindujcev (predvsem dogra) in sikhov. Pogosti jeziki so kašmirski (Kashmiri), dogri, pandžabi, urdu in hindi; v višjih predelih obstajajo tudi drugi tibetanski in indoarijski jeziki.

Gospodarstvo in življenjski slog

Gospodarstvo temelji predvsem na turizmu, kmetijstvu in sadjarstvu. Kašmirska dolina je znana po pridelavi jabolk, šafrana, indijskega timijana in svile. Turizem (oz. zlasti zimskih športov in naravnih lepot) je pomemben vir dohodka, a je občutljiv na varnostno stanje in politične razmere.

Varnost in konflikt

Regija je bila prizorišče gerilskih uprov in občasnih skalarnih spopadov. Varstvo mej in varnostne razmere pomembno vplivajo na vsakdanje življenje prebivalstva, gibanje, turizem in gospodarske aktivnosti. Zaradi konflikta so tudi vprašanja človekovih pravic in humanitarna problematika pogosto v ospredju mednarodne pozornosti.

Mednarodni vidik

Džamu in Kašmir ostaja mednarodno sporno območje. Pakistan trdi pravico do velikega dela regije, Kitajska vzdržuje nadzor nad nekaterimi vzhodnimi območji (Aksai Chin), medtem ko Indija uveljavlja suverenost nad celotnim nekdanjim princely state. Rešitve spora zahtevajo diplomatske pogovore, vendar dosedanje pobude niso privedle do trajne rešitve.

Upravno ime in sodobne spremembe

Po spremembah iz leta 2019 je uradno nastalo unijsko ozemlje Džamu in Kašmir, z upravno upravo, katere status se razlikuje od predhodne zvezne države. Ločitev Ladakha v ločeno unijsko ozemlje je imela pomembne posledice za upravno ureditev in geopolitično dinamiko v regiji.

Pomembna mesta

• Srinagar – poletna upravna prestolnica in kulturno središče Kašmirja.
• Džamu – zimska upravna prestolnica, trgovsko in kulturno središče južnega dela regije.
• Druga manjša mesta in gorske vasi služijo kot lokalna središča za kmetijstvo, trgovino in turizem.

Regija ostaja eno najbolj kompleksnih področij Južne Azije tako z geopolitičnega kot z etničnega in naravovarstvenega vidika. Razumevanje njenih meja, zgodovine in sodobnih sprememb je nujno za spremljanje nadaljnjega razvoja dogodkov v Džamu in Kašmirju.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Džamu in Kašmir?

V: Kaj je nadzorna črta?

V: S čim imata Džamu in Kašmir skupno mejo?

V: Kaj se je zgodilo v Džamu in Kašmirju avgusta 2019?

V: Kdo je sprejel Zakon o reorganizaciji Džamuja in Kašmirja, 2019?

V: Kakšen je pomen Zakona o reorganizaciji Džamuja in Kašmirja iz leta 2019?

V: Od katerih ozemelj sta se Džamu in Kašmir ločila zaradi nadzorne črte?

Išči po črki