Willendorfska Venera
Willendorfska Venera, znana tudi kot Willendorfska ženska, je 11,1 cm (4 3/8 palca) visok kipec ženske figure. Leta 1908 jo je odkril arheolog Josef Szombathy na paleolitskem najdišču v bližini Willendorfa. Willendorf je vas v Spodnji Avstriji v bližini mesta Krems. Kipec je narejen iz vrste apnenca, ki ga na tem območju ni mogoče najti. Obarvan je z rdečo okro.
Študija iz leta 1990 kaže, da je bila figura izdelana med 24.000 in 22.000 leti pred našim štetjem. O njenem izvoru, načinu izdelave in pomenu za ljudi, ki so jo izdelali, je zelo malo znanega.
Venera ni realističen portret, temveč idealizacija ženske figure. Njena vulva, prsi in napihnjen trebuh so zelo izraziti. To kaže na močno povezavo s plodnostjo. Njene drobne roke so zložene čez prsi in nima vidnega obraza. Njena glava je pokrita z nečim, kar bi lahko bili snopi kit, oči ali nekakšno pokrivalo. Zaradi pomanjkanja obraza so nekateri arheologi in filozofi na Venero gledali kot na "univerzalno mater".
Poleg tega številni znanstveniki menijo, da naj bi venerini lasje predstavljali cikle ženskih menstruacij ali ovulacije.
Vzdevek, ki spodbuja primerjavo te precej debele figurice s klasično podobo "Venere", povzroča odpor pri nekaterih sodobnih analizah. "Ironična identifikacija teh figuric z 'Venero' je prijetno zadovoljila nekatere takratne predpostavke o primitivnem, o ženskah in o okusu," je opazil Christopher Witcombe [1]. Hkrati obstaja strokovna zadržanost do njene identifikacije kot boginje Matere Zemlje iz paleolitske stare Evrope. Nekateri menijo, da bi njena telesnost pomenila visok status v lovsko-nabiralniški družbi in da bi bila poleg očitne plodnosti lahko tudi simbol varnosti in uspeha.
Noge kipa mu ne omogočajo, da bi stal na nogah. Zaradi tega se domneva, da je bil kip namenjen držanju in ne zgolj gledanju.
Catherine McCoid in LeRoy McDermott menita, da so bile figurice narejene kot avtoportreti žensk. Večina znanstvenikov se strinja, da glava, gledana iz profila, nima izrazitih obraznih potez, vendar se zdi, da gleda navzdol. Skupne telesne značilnosti vseh figur Vener so: tanek zgornji del trupa, močno pretirane prsi, velike zadnjice in stegna, velik trebuh (morda zaradi nosečnosti) in nenavadno ukrivljene, kratke noge, ki se končajo z nesorazmerno majhnimi stopali. A če gledamo, kot da bi bili ženska, ki gleda na svoje telo, se telesne značilnosti v perspektivi zdijo pravilne. Med Willendorfsko Venero in nosečo žensko, ko jo opazujemo od zgoraj, so presenetljive podobnosti.
Willendorfska venera je del zbirke Naravoslovnega muzeja na Dunaju[2].
Od odkritja in poimenovanja te figure je bilo odkritih več podobnih kipcev in drugih umetnin. Skupaj jih imenujemo Venerine figurice.
Willendorfska Venera
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Willendorfska Venera?
O: Willendorfska Venera, znana tudi kot ženska iz Willendorfa, je 11,1 cm visok kipec ženske ali ženski podobne stvari, ki je bil izklesan v prazgodovini, morda pred 30 000 leti.
V: Kje so ga našli?
O: Arheolog Josef Szombathy ga je leta 1908 našel v bližini Willendorfa v Spodnji Avstriji.
V: Iz kakšnega materiala je narejen?
O: Kipec je narejen iz oolitnega apnenca.
V: Kdaj je bil po mnenju znanstvenikov narejen?
O: Študija iz leta 1990 pravi, da je kipec med 24 000 in 22 000 leti pred našim štetjem izdelal nekdo iz gravettienske kulture z orodjem iz kremena.
V: Ali je videti kot prava ženska?
O: Ne, njeni zasebni deli, prsi in velik trebuh so glede na njeno višino veliko večji, kot bi bili pri resnični ženski.
V: Kaj kaže njena debelost na njen pomen? O: Nekateri znanstveniki menijo, da njena debelost pomeni, da gre za žensko z visokim statusom, saj so bile v lovsko-nabiralniških družbah debele le bogate ženske; to bi lahko pomenilo varnost in uspeh.
V: Zakaj nima obraza? O: Nima obraza, ker arheologi in filozofi pravijo, da naj bi Venera predstavljala lik "univerzalne matere"; nekateri sodobni analitiki menijo, da zaradi tega vzdevek "Venera" ni primeren.
