Willendorfska venera (Venus z Willendorfa): paleolitska figurica, opis
Willendorfska Venera, znana tudi kot Willendorfska ženska, je 11,1 cm (4 3/8 palca) visok kipec ženske figure. Leta 1908 jo je odkril arheolog Josef Szombathy na paleolitskem najdišču v bližini Willendorfa. Willendorf je vas v Spodnji Avstriji v bližini mesta Krems. Kipec je izrezan iz vrste apnenca, ki ga na tem območju ni mogoče najti, kar pomeni, da je material verjetno prinesen iz drugega kraja. Površina kipa je prekrita z ostanki rdeče okrove, ki je bila pogosto uporabljena v prazgodovinskih obredih in barvanju predmetov.
Datiranje in arheološki kontekst
Študija iz leta 1990 je postavila izdelavo figure v obdobje med približno 24.000 in 22.000 leti pred našim štetjem, torej v zgornji paleolitik, povezano s kulturo Gravettien. Datiranja več raziskav se rahlo razlikujejo, vendar je splošno soglasje, da gre za izdelek starih več deset tisoč let. O njenem izvoru, načinu izdelave in pomenu za ljudi, ki so jo izdelali, pa je v znanstveni literaturi še vedno veliko nejasnosti.
Opis figure
Venera ni realističen portret, temveč idealizacija ženskega telesa. Njena vulva, prsi in napihnjen trebuh so močno izraziti, kar pogosto interpretiramo kot simboliko povezano s plodnostjo. Drobne roke so zložene čez prsi, obraz pa ni izklesan — glava je prekrita z vzorcem, ki bi lahko predstavljal snopi kit, oči ali nekakšno pokrivalo. Zaradi pomanjkanja obraznih potez so nekateri arheologi in filozofi Veneri pripisovali pomen "univerzalne matere".
Noge kipa so kratke in ukrivljene ter ji ne omogočajo samostojnega stanja, zato domnevajo, da je bila figurica namenjena držanju v roki ali pritrditvi na oblačilo ali palico — torej kot prenosni predmet, ne kot stativa skulptura.
Material in izdelava
Willendorfska Venera je izrezana iz apnenca (verjetno oolitni apnenec), vrste kamnine, ki na kraju najdišča ni prisotna. To nakazuje, da je bil material pripeljan z druge lokacije ali da je bil kip prinesen kot premičen predmet. Sledi rdeče okrove kažejo, da je bila figurica barvana; rdeča barva ima v arheološkem kontekstu pogosto ritualni ali simbolni pomen.
Pomen in interpretacije
Interpretacije se zelo razlikujejo. Nekatere razlage in hipoteze vključujejo:
- Simbol plodnosti: poudarjene seksualne in reproduktivne značilnosti nakazujejo povezavo s plodnostjo, rojstvom in preživetjem skupine.
- Boginja ali mati: nekateri raziskovalci vidijo v figurici materinsko ali boginjsko figuro, čeprav je takšna identifikacija predmet strokovne previdnosti.
- Osebni ali družbeni status: robustna telesnost bi lahko napovedovala visoko socialno vlogo žensk, ki so bile ključne za preživetje lovsko-nabiralniških skupnosti.
- Avtoportret: Catherine McCoid in LeRoy McDermott sta predlagala, da so bile nekatere takšne figurice ustvarjene kot avtoportreti žensk, gledanih z lastne perspektive navzdol.
- Didaktični ali ritualni predmet: figurice so lahko služile kot učna pripomočka (npr. za razlago nosečnosti) ali kot del obredov in magičnih praks.
Obstaja tudi kritika imena in interpretacije: vzdevek "Venera" — ki primerja figurico s klasičnimi predstavami grške Venerе — je za nekatere avtorje zavajajoč in ideološko obremenjen, saj projekcija sodobnih (iz klasične antike izhajajočih) idealov lepote na prazgodovinsko umetnost izkrivlja pomen teh predmetov. Christopher Witcombe je opozoril, da je bila takšna "irončna identifikacija" privlačna za takratne predstave o primitivnosti in ženskem spolu [1].
Razširjenost in sorodne najdbe
Willendorfska Venera je ena najbolj znanih med številnimi prazgodovinskimi figuricami žensk — skupaj jih imenujemo Venerine figurice. Te majhne kipce so odkrili po celi Evropi in celo v delih Azije, kar kaže na dolgo trajajočo in razširjeno prakso izdelovanja sorodnih predmetov v paleolitskem obdobju.
Muzejska lokacija
Willendorfska venera je del zbirke Naravoslovnega muzeja na Dunaju in velja za eno ikoničnih oz. pogosto reproduciranih najdb iz paleolitika [2].
Od odkritja in poimenovanja te figure je bilo najdenih še več podobnih kipcev in drugih umetnin. Skupaj s preostalimi predstavlja pomemben vir informacij o simbolnih svetovih in estetskih navadah ljudi iz zgornjega paleolitika.
Willendorfska Venera
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Willendorfska Venera?
O: Willendorfska Venera, znana tudi kot ženska iz Willendorfa, je 11,1 cm visok kipec ženske ali ženski podobne stvari, ki je bil izklesan v prazgodovini, morda pred 30 000 leti.
V: Kje so ga našli?
O: Arheolog Josef Szombathy ga je leta 1908 našel v bližini Willendorfa v Spodnji Avstriji.
V: Iz kakšnega materiala je narejen?
O: Kipec je narejen iz oolitnega apnenca.
V: Kdaj je bil po mnenju znanstvenikov narejen?
O: Študija iz leta 1990 pravi, da je kipec med 24 000 in 22 000 leti pred našim štetjem izdelal nekdo iz gravettienske kulture z orodjem iz kremena.
V: Ali je videti kot prava ženska?
O: Ne, njeni zasebni deli, prsi in velik trebuh so glede na njeno višino veliko večji, kot bi bili pri resnični ženski.
V: Kaj kaže njena debelost na njen pomen? O: Nekateri znanstveniki menijo, da njena debelost pomeni, da gre za žensko z visokim statusom, saj so bile v lovsko-nabiralniških družbah debele le bogate ženske; to bi lahko pomenilo varnost in uspeh.
V: Zakaj nima obraza? O: Nima obraza, ker arheologi in filozofi pravijo, da naj bi Venera predstavljala lik "univerzalne matere"; nekateri sodobni analitiki menijo, da zaradi tega vzdevek "Venera" ni primeren.
