Anton Webern

Življenje

Zgodnja leta

Anton se je rodil kot Anton von Webern. Webernov oče je bil rudarski inženir, ki je pozneje dobil pomembno državno službo. Družina je pripadala plemstvu, zato so imeli pred priimkom "von". Leta 1918 so v Avstriji sprejeli zakon, ki je ljudem prepovedoval uporabo "von" v imenu, zato je bil od takrat naprej vedno znan kot "Anton Webern". Anton se je naučil igrati violončelo in klavir. Imeli so podeželsko hišo, v kateri je družina preživljala poletje, in mladenič je veliko časa posvetil skladanju, zlasti pesmi na pesmi znanih nemških pesnikov, kot sta Stefan George in Richard Dehmel. Skupaj s prijateljem in bratrancem Ernstom je prebiral filozofske knjige Friedricha Nietzscheja, preučeval moderno slikarstvo in poslušal glasbo Richarda Wagnerja. Oče ga je peljal na festival v Bayreuthu.

Študiral je na dunajski univerzi, kjer je še naprej ustvarjal veliko glasbe. Leta 1906 je doktoriral za pisanje o skladatelju Heinrichu Isaacu.

Vpliv Schoenberga

Ko je Webern postal Schoenbergov učenec, se je pridružil majhni skupini glasbenikov, ki so postali prijatelji za vse življenje. Član te skupine je bil tudi Alban Berg. Glasba, ki so jo ti ljudje pisali, je v tistem času zvenela zelo moderno, zato so se morali soočiti s številnimi kritikami. Berg in Webern sta bila uradna Schoenbergova učenca le dve leti, vendar sta še naprej sodelovala z njim in zanj pogosto prepisovala glasbo. Pomagala sta mu tudi finančno, in ko se je Schoenberg preselil v Berlin, se je tja preselil tudi Webern, da bi mu bil blizu.

Sredi kariere

Webern je v teh letih komponiral več dvanajsttonske glasbe. Delal je tudi kot dirigent, da bi zaslužil nekaj denarja. Zanimala ga je le glasba nemških in avstrijskih skladateljev. Poskušal je dobiti več učiteljskih mest, vendar mu je edino uspelo dobiti službo na Izraelskem inštitutu za slepe na Dunaju, kjer je poučeval šest let.

Poznejša leta

V tridesetih letih se je Webern soočal s številnimi težavami. Ni imel veliko denarja, Schoenberg pa je zaradi političnih razmer v Evropi odšel živet v Francijo in nato v Združene države Amerike. Leta 1935 je umrl Alban Berg in njegova dirigentska kariera se je končala. Ko so v Avstriji prišli na oblast nacisti, so prepovedali Webernovo glasbo, saj so menili, da je slaba (imenovali so jo "degenerirana umetnost"). Njegov sin je bil ubit v drugi svetovni vojni. Štiri mesece po koncu vojne je sedel na verandi hčerine hiše in po večerji kadil cigaro, ko ga je ustrelil eden od okupatorjevih vojakov. Moral bi biti v hiši, ker je veljala policijska ura. Njegov zet je bil pravkar aretiran, ker je prodajal stvari na črnem trgu.

Njegova glasba

Webernova zgodnja glasba je bila v slogu ekspresionizma. Kasneje je pisal po dvanajsttonskem sistemu. V svoji glasbi je rad uporabljal zelo visoke in zelo nizke tone ter tišine. Čeprav je bila večina njegovih skladb zelo kratkih, je bila vsaka nota skrbno načrtovana. Uradno je napisal 31 skladb, ki so se znašle na šestih zgoščenkah. Veliko njegove glasbe nam še danes zveni zelo sodobno.