Anton Webern: avstrijski skladatelj dvanajsttonskega sistema
Anton Webern (rojen 3. decembra 1883 na Dunaju, umrl 15. septembra 1945 v Mitterillu) je bil avstrijski skladatelj. Webern in Alban Berg sta bila najbolj znana učenca Arnolda Schoenberga, skladatelja, ki je izumil dvanajsttonski sistem. Ta slog komponiranja se pogosto imenuje "druga dunajska šola". Webern je bil verjetno Schoenbergov prvi učenec, Berg pa se jima je pridružil nekaj tednov pozneje. Webern je v svoji glasbi zelo strogo uporabljal pravila dvanajsttonskega sistema. Njegove skladbe so imele velik vpliv na skladatelje sredine 20. stoletja, ki so se zanimali za serializem, zlasti na Karlheinza Stockhausena in Pierra Bouleza. Večina Webernovih skladb je zelo kratkih.
Življenjepis
Webern se je rodil v družini z glasbenimi in intelektualnimi tradicijami. V odraslih letih je študiral kompozicijo pri Arnoldu Schoenbergu v Dunaju, kjer je začel uporabljati nove pristope k tonalnosti in strukturiranju tona. Čeprav ni bil tako javno aktiven kot nekateri sodobniki, je svoje skladbe natančno oblikoval in objavljal manjše, skrbno dovršene stvaritve za glasbene kolektive in solo izvajalce.
Stil in tehnika
Webern je poznan po izjemni ekonomski rabi materiala: kratke oblike, skrbno izbrane barve in dinamike ter natančna uporaba tihega in razpršenega zvoka. Nekatere značilnosti njegovega sloga so:
- stroga uporaba dvanajsttonskega sistema — vrstni redi tonov so pri njem pogosto temelj celotne strukture;
- serialistične principe je uporabljal z veliko pozornostjo do simetrij in transformacij (inverzija, retrograda, transpozicija);
- pointilizem in Klangfarbenmelodie — melodija se pogosto razbije na kratke tone, razporejene med različne inštrumente, kar poudari barvo zvoka kot nosilca izraza;
- izredno premišljena orkestracija — vsak inštrument ima pogosto zelo specifično, omejeno vlogo, s čimer doseže veliko izraznost v majhnih zlogih;
- kratke, koncentrirane oblike — mnoge skladbe trajajo le nekaj minut ali celo manj, vendar so harmonično in formalno bogate;
- pomembnost tišine in dinamike — odtenki glasnosti in pavze so del formalne strukture in pomena dela.
Nekatera dela in zvrsti
Webern je ustvarjal predvsem:
- komorna glasba (npr. bagatelle in kvarteti);
- orkestralne miniaturne strukture;
- koncertantna dela za manjše zasedbe;
- pianistične variacije;
- glasbene pesmi (Lieder), kjer je povezoval besedilo z skrbno izbrano zvočno paleto.
Nekatera dela, ki jih pogosto omenjajo kot vstopno točko v Webernovo ustvarjalnost, so njegove kratke komorne skladbe, koncerti za manjše zasedbe in večje simfonične kratke forme, ki dobro ponazarjajo njegov slog koncentrirane ekonomije in barvne natančnosti.
Vpliv in zapuščina
Webernov vpliv je večplasten: neposredno je vplival na sodelavce in naslednike iz druge dunajske šole, kasneje pa so njegovo strogo uporabo serijske tehnike in pozornost do zvočne barve prevzeli avantgardni skladatelji sredine 20. stoletja. Njegovo delo je ključno za razumevanje razvoja serijske misli do integralnega serializma ter za razvoj konceptov, kjer je barva tona enako pomembna kot višina. V drugi polovici 20. stoletja so dirigenti, ansambli in pedagogi ponovno odkrili Weberna in poželi veliko zanimanje za njegove zapletene, a kratke opuse.
Smrt
Webern je umrl 15. septembra 1945; smrt je bila posledica strelnega ranjenja, ki ga je povzročil ameriški vojščak v času po koncu druge svetovne vojne. Dogodek je pogosto omenjen kot tragična, nenamerna incidente, ki je končal življenje skladatelja, katerega delo je šele začelo pridobivati širši mednarodni odmev po vojni.
Zaključek
Anton Webern je zaradi svoje zgoščene izrečne tehnike, strogega držanja serijskih načel in izjemne občutljivosti za barvo glasu postal ena ključnih osebnosti moderne glasbe. Čeprav njegova dela pogosto trajajo le kratek čas, je njihov vpliv dolgoročen: oblikovali so razmišljanje o strukturi, zvoku in vlogi tišine v glasbi 20. stoletja in še naprej navdihujejo skladatelje, izvajalce in raziskovalce.
Anton Webern v Šentvidu, oktober 1912
Življenje
Zgodnja leta
Anton se je rodil kot Anton von Webern. Webernov oče je bil rudarski inženir, ki je pozneje dobil pomembno državno službo. Družina je pripadala plemstvu, zato so imeli pred priimkom "von". Leta 1918 so v Avstriji sprejeli zakon, ki je ljudem prepovedoval uporabo "von" v imenu, zato je bil od takrat naprej vedno znan kot "Anton Webern". Anton se je naučil igrati violončelo in klavir. Imeli so podeželsko hišo, v kateri je družina preživljala poletje, in mladenič je veliko časa posvetil skladanju, zlasti pesmi na pesmi znanih nemških pesnikov, kot sta Stefan George in Richard Dehmel. Skupaj s prijateljem in bratrancem Ernstom je prebiral filozofske knjige Friedricha Nietzscheja, preučeval moderno slikarstvo in poslušal glasbo Richarda Wagnerja. Oče ga je peljal na festival v Bayreuthu.
Študiral je na dunajski univerzi, kjer je še naprej ustvarjal veliko glasbe. Leta 1906 je doktoriral za pisanje o skladatelju Heinrichu Isaacu.
Vpliv Schoenberga
Ko je Webern postal Schoenbergov učenec, se je pridružil majhni skupini glasbenikov, ki so postali prijatelji za vse življenje. Član te skupine je bil tudi Alban Berg. Glasba, ki so jo ti ljudje pisali, je v tistem času zvenela zelo moderno, zato so se morali soočiti s številnimi kritikami. Berg in Webern sta bila uradna Schoenbergova učenca le dve leti, vendar sta še naprej sodelovala z njim in zanj pogosto prepisovala glasbo. Pomagala sta mu tudi finančno, in ko se je Schoenberg preselil v Berlin, se je tja preselil tudi Webern, da bi mu bil blizu.
Sredi kariere
Webern je v teh letih komponiral več dvanajsttonske glasbe. Delal je tudi kot dirigent, da bi zaslužil nekaj denarja. Zanimala ga je le glasba nemških in avstrijskih skladateljev. Poskušal je dobiti več učiteljskih mest, vendar mu je edino uspelo dobiti službo na Izraelskem inštitutu za slepe na Dunaju, kjer je poučeval šest let.
Poznejša leta
V tridesetih letih se je Webern soočal s številnimi težavami. Ni imel veliko denarja, Schoenberg pa je zaradi političnih razmer v Evropi odšel živet v Francijo in nato v Združene države Amerike. Leta 1935 je umrl Alban Berg in njegova dirigentska kariera se je končala. Ko so v Avstriji prišli na oblast nacisti, so prepovedali Webernovo glasbo, saj so menili, da je slaba (imenovali so jo "degenerirana umetnost"). Njegov sin je bil ubit v drugi svetovni vojni. Štiri mesece po koncu vojne je sedel na verandi hčerine hiše in po večerji kadil cigaro, ko ga je ustrelil eden od okupatorjevih vojakov. Moral bi biti v hiši, ker je veljala policijska ura. Njegov zet je bil pravkar aretiran, ker je prodajal stvari na črnem trgu.
Njegova glasba
Webernova zgodnja glasba je bila v slogu ekspresionizma. Kasneje je pisal po dvanajsttonskem sistemu. V svoji glasbi je rad uporabljal zelo visoke in zelo nizke tone ter tišine. Čeprav je bila večina njegovih skladb zelo kratkih, je bila vsaka nota skrbno načrtovana. Uradno je napisal 31 skladb, ki so se znašle na šestih zgoščenkah. Veliko njegove glasbe nam še danes zveni zelo sodobno.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Anton Webern?
O: Anton Webern je bil avstrijski skladatelj, rojen 3. decembra 1883 na Dunaju.
V: Kdo so bili Webernovi znani učenci?
O: Webernova slavna učenca sta bila Alban Berg in Arnold Schoenberg.
V: Kateri kompozicijski slog se pogosto imenuje druga dunajska šola in kdo ga je izumil?
O: Druga dunajska šola se pogosto imenuje slog kompozicije, ki ga je izumil Webernov učitelj Arnold Schoenberg.
V: Kako je Webern v svoji glasbi uporabljal sistem dvanajstih tonov?
O: Webern je pravila dvanajsttonskega sistema v svoji glasbi uporabljal zelo strogo.
V: Kdo so bili nekateri skladatelji sredi 20. stoletja, na katere so vplivale Webernove skladbe?
O: Karlheinz Stockhausen in Pierre Boulez sta bila med skladatelji sredi 20. stoletja, ki so se zanimali za serializem in na katere so vplivale Webernove skladbe.
V: Kako bi opisali Webernove skladbe glede na dolžino?
O: Večina Webernovih skladb je zelo kratkih.
V: Kdaj je Anton Webern umrl in kje je umrl?
O: Anton Webern je umrl 15. septembra 1945 v Mitterillu.
