EULEX Kosovo: EU misija za krepitev pravne države na Kosovu

EULEX Kosovo: EU misija za krepitev pravne države in varnosti na Kosovu — vloga policistov in pravnikov, izzivi ter politični spori glede legitimnosti.

Misija Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu, imenovana tudi EULEX Kosovo, je pogodba med Evropsko unijo in Kosovom. Namen misije je podpora vzpostavitvi in utrjevanju pravne države, neodvisnega sodstva in profesionalne policije ter pomoč pri boju proti organiziranemu kriminalu, korupciji in vojnih zločinov. V okviru te misije so nekatere države članice EU na Kosovo poslale policijske sile, odvetnike in strokovnjake za pravosodje, ki sodelujejo s Kosovskimi institucijami pri izobraževanju, mentorstvu in po potrebi pri neposrednem izvajanju preiskav.

Namen in glavne naloge

• Monitoriranje, svetovanje in mentorstvo (MSM) kosovskih institucij v okviru zakonodaje in pravosodja.
• Podpora delovanju policije, tožilstva in sodstva, vključno z usposabljanjem in tehnično pomočjo.
• Vključevanje v preiskave in sodne postopke v primerih, ki so ključni za varnost in vladavino prava, v skladu z mandatnimi pooblastili.
• Pomoč pri preprečevanju in preganjanju organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, korupcije in drugih resnih kaznivih dejanj.

Zgodovinski in pravni okvir

Misija EULEX je bila dogovorjena v okviru Ahtisaarijevega načrta in delno povezana z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244, ki je urejala status Kosova po koncu konflikta. Zaradi različnih političnih stališč glede statusa Kosova so bile naloge in načini izvajanja misije predmet intenzivnega mednarodnega dogovarjanja in kritike.

Organizacija in sestava

EULEX deluje kot civilna misija pod okriljem Skupne varnostne in obrambne politike EU (SVOP). Vodja misije je imenovan s strani visokega predstavnika EU in odgovarja za operativno izvedbo mandata. Misija vključuje strokovnjake s področja policije, pravosodja, forenzike, pa tudi administrativno in logistično podporo.

Spori in odzivi

• Srbija in Rusija: Obe državi menita, da je misija sporna zaradi vprašanj suverenosti in statusa Kosova; zato so nasprotovanja in politične napetosti spremljale začetno fazo delovanja misije.
• Mednarodna razdeljenost: Različne države članice EU in tretje države so imele odločno podporo misiji, medtem ko so nasprotni akterji izpostavljali pravna in politična vprašanja glede njenega mandata.

Uvedba in število osebja

Misija je svoje sile začela razporejati 16. februarja 2008, v obdobju velikega mednarodnega zanimanja za prihodnost Kosova. Načrtovano število osebja je bilo približno 2.000 policistov, tožilcev in sodnikov; v začetnih fazah je bilo predvidenih okoli 1.900 oseb, vendar se je dejansko število terenskega osebja skozi leta spreminjalo in je bilo v nekaterih obdobjih bistveno manjše (v določenih fazah je bilo prisotnih tudi le okoli 400 oseb). Število in sestava sta se prilagajala glede na varnostno situacijo, politične dogovore in prenos pristojnosti na lokalne institucije.

Vpliv in izzivi

EULEX je imel pomembno vlogo pri krepitvi zmogljivosti kosovskih institucij na področju pravosodja in policije, pri čemer so bili dosežki in uspehi odvisni od sodelovanja lokalnih organov, politične volje in dolgoročnih reform. Kritiki opozarjajo na omejitve v pristojnostih, politične pritiske in primerih počasnega prenosa znanja, medtem ko zagovorniki izpostavljajo prispevek k obravnavi zapletenih primerov organiziranega kriminala in korupcije.

Trenutno stanje

Viri in številke se lahko spreminjajo; EULEX še naprej deluje kot ena izmed ključnih mednarodnih prisotnosti na Kosovu z namenom podpore pravne države in notranje varnosti, pri čemer se njen mandat, obseg in prostorska prisotnost prilagajata trenutnim okoliščinam in dogovorom med EU, Kosovom in drugimi vpletenimi akterji.

Sestava in uporaba

Evropski svet se je 14. decembra 2007 dogovoril o napotitvi 1800 do 1900 oseb. Zaradi nestabilnega političnega ozračja so se te sile pozneje povečale na 2000 ljudi. To je bilo storjeno predvsem zato, ker ni bilo mogoče doseči dogovora s Srbijo. Sile sestavljajo predvsem policisti. Nekateri policisti so se udeležili usposabljanja za obvladovanje množic, ki se borijo proti nemirom. Nekateri pripadniki sil so tudi tožilci in sodniki. Ker je sila tako velika, bo kmalu največ javnih uslužbencev EU svoje delo opravljalo tam in ne v Bruslju. Vodja misije je Yves de Kermabon, ki je odgovoren posebnemu predstavniku Evropske unije na Kosovu Pieterju Feithu. V prvem letu bo misija predvidoma stala 165 milijonov evrov.

Končna odločitev o misiji naj bi bila sprejeta 28. januarja 2008. Odločitev je bila preložena zaradi zaskrbljenosti zaradi možnih negativnih učinkov na drugi krog predsedniških volitev v Srbiji 3. februarja 2008 in morebitnega podpisa stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo na ta dan. Uradno navedeni razlog za preložitev je pomanjkanje pravne podlage (z resolucijo VS ZN ali kaj podobnega) za misijo. Skupni ukrep je bil odobren 4. februarja 2008, kar pomeni, da je potrebna le še končna odobritev, ki naj bi bila podeljena 18. februarja 2008.

Še vedno obstajajo vprašanja o tem, kako naj ta misija nadomesti upravo ZN na Kosovu. Dokler ne bodo odgovorjena, Španija ne bo sodelovala v misiji. Španski zunanji minister Miguel Ángel Moratinos je na srečanju zunanjih ministrov Evropske unije povedal, da Španija ne bo poslala svojega kontingenta v misijo EULEX, dokler ne bo prišlo do formalnega prenosa pristojnosti s strani Združenih narodov.

Poleg članic EU bodo sodelovale tudi tretje države Turčija, Švica, Norveška in Združene države Amerike.

Ahtisaarijev načrt je predvideval policijsko in pravosodno pomoč EU.

Politične razmere

Države Evropske unije so trenutno razdeljene. Nekatere priznavajo Kosovo, druge pa ne. Sedanje predsedstvo Evropskega sveta je izjavilo, da lahko države pošljejo ljudi, ki bodo sodelovali v misiji, čeprav ne priznavajo Kosova kot neodvisne države.

Po navedbah EU bo misija temeljila na Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1244. Ta resolucija je leta 1999 uvedla mednarodno ureditev na Kosovu. Sile EU še niso prejele nove direktive Varnostnega sveta ZN, ker ji je nasprotovala Rusija. Rusija je preprečila prenos misije ZN na EU. Po mnenju Srbije misija pomeni, da EU priznava Kosovo kot neodvisno državo.

Zemljevid držav članic EU in njihovo stališče glede priznanja neodvisnosti KosovaKey :      priznava Kosovo ne priznava Kosova

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je EULEX Kosovo?

V: Kaj je bilo dogovorjeno z Ahtisaarijevim načrtom?

V: Koliko osebja sodeluje v tej misiji?

V: Kdaj je ta misija začela razporejati svoje sile?

V: Kdo meni, da je ta misija nezakonita?

V: Kaj navaja Resolucija Varnostnega sveta ZN št. 1244?

V: Kakšen je namen misije EULEX na Kosovu?

Išči po črki