Sir Winston Leonard Spencer-Churchill KG OM CH TD FRS PC (30. november 1874 - 24. januar 1965) je bil angleški politik. Dvakrat je bil predsednik vlade Združenega kraljestva, enkrat med drugo svetovno vojno in drugič v začetku petdesetih let 20. stoletja.

Churchill je edina oseba, ki je bila član britanske vlade med obema svetovnima vojnama, in zadnji navaden državljan (ne kraljevi), ki mu je bil zagotovljen državni pogreb. Bil je tudi vojak, novinar in pisatelj. Leta 1953 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Churchill se je pojavil v dveh medijskih anketah. Dvajset uglednih zgodovinarjev, politikov in komentatorjev ga je uvrstilo na lestvico največjih britanskih premierjev dvajsetega stoletja. V oddaji The Westminster Hour na radiu BBC 4 so jih prosili, naj razvrstijo 19 predsednikov vlad od lorda Salisburyja na prelomu stoletja do Johna Majorja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V anketi televizije BBC2 iz leta 2002 je bil Churchill ocenjen kot največji Britanec v zgodovini. Oddanih je bilo milijon glasov, na glasovanje pa so močno vplivale javne kampanje za različne kandidate.

Je edini britanski premier, ki je prejel Nobelovo nagrado.

Rojstvo, družina in izobrazba

Winston Churchill se je rodil 30. novembra 1874 v palači Blenheim kot sin politika lorda Randolpha Churchilla in ameriške finančnice Jennie Jerome. Izobraževal se je na šoli Harrow in nato na vojaški akademiji Royal Military College, Sandhurst. Že v mladosti je kazal močan intelekt, izjemno ambicijo in nagnjenost k pisanju.

Vojaška in novinarska izkušnja

Po končani vojaški izobrazbi je Churchill služboval v britanski vojski in sodeloval v več kolonialnih pohodih. Hkrati je deloval kot vojni dopisnik ter poročal s spopadov v Afriki in Aziji. V času Burske vojne je bil tudi ujetnik in si je prislužil slavo z drzno pobeglo iz ujetništva, kar je okrepilo njegov ugled v domovini in prispevalo k začetku politične kariere.

Politična pot

V parlament je vstopil že na začetku 20. stoletja in je skozi leta zasedal številne vladne funkcije. Med ključnimi položaji so bili First Lord of the Admiralty (pred prvo svetovno vojno in ob začetku prve svetovne vojne), kasneje pomembne vloge v vladah v obdobju med obema vojnama ter funkcija kanclerja zakladnice (Chancellor of the Exchequer) v dvajsetih letih. Njegova politična pot je vključevala tudi menjave strank in iskanje učinkovite politike za modernizacijo države.

Voditelj v času druge svetovne vojne

Churchill je znan predvsem kot voditelj Združenega kraljestva v enem najbolj kritičnih obdobij modernih britanskih zgodovin. Ko je aprila 1940 postal predsednik vlade, je oblikoval všečen koalicijski kabinet, prevzel osebno odgovornost za vojačno strategijo in s serijo ognjevitih govorov krepil moralo prebivalstva (»We shall fight on the beaches«, »Their Finest Hour« so primeri njegove retorike, ki je postala simbol odpornega duha). Deloval je v tesnem sodelovanju z zavezniškimi voditelji in prispeval k oblikovanju skupne vojne strategije ter povojnih načrtov.

Po vojni in ponovno na vladi

Kljub svoji medvojni priljubljenosti je leta 1945 njegova koalicijska vlada izgubila volitve. Churchill je ostal vodilna politična figura, nadaljeval z delom v parlamentu in se posvetil pisanju zgodovine. Leta 1951 se je vrnil na položaj predsednika vlade in vodil konservativno vlado do leta 1955, ko se je umaknil zaradi zdravstvenih težav in starosti.

Pisatelj, zgodovinar in Nobelova nagrada

Churchill je bil izjemno ploden avtor; med najbolj znanimi deli so večvezne The Second World War in A History of the English‑Speaking Peoples. Njegov slog združuje osebne izkušnje, politično presojo in zgodovinsko širino. Leta 1953 mu je bila podeljena Nobelova nagrada za književnost za obsežno literarno delo in izjemno retorično mojstrstvo.

Osebno življenje, hobiji in zdravje

Bil je poročen z Clementine Hozier, s katero sta imela otroke. Churchill je bil znan po svojih cigarih, ljubezni do slikanja in neizmerni energiji za delo. V kasnejših letih so ga pestili številni zdravstveni zapleti, vključno z nekaj možganskimi kapi, kar je vplivalo na njegovo odločitev za umik iz politike.

Kritike in zapuščina

Churchillova zapuščina je večplastna. Njegovo vodstvo v drugi svetovni vojni in besedna umetnost sta mu prinesla trajno slavo, hkrati pa so njegove imperialne in kolonialne politike, stališča do nekaterih narodov ter vloge britanskega imperija deležne kritike. Dogodki, kot je bil bengalski lakotni val 1943, so predmet zgodovinske razprave in kritičnih ocen njegovega pristopa.

Smrt in pokop

Sir Winston Churchill je umrl 24. januarja 1965. Njegov državni pogreb je bil eden največjih v britanski zgodovini; 24. januarja ga je spremljala velika žalostna procesija in številni državniški časti. Pokopan je v cerkvi sv. Martina v Bladonu blizu njegovega rojstnega kraja.

Pomembno: Churchill ostaja ena najprepoznavnejših osebnosti 20. stoletja — vojaški načelnik, državnik, pisatelj in govorec, ki je močno vplival na potek svetovne zgodovine.