Muhammed Ahmed
Muhammad Ahmad bin Abd Alah (12. avgust 1845 - 22. junij 1885) je bil verski vodja sufijskega reda Samanija v Sudanu. 29. junija 1881 se je razglasil za Mahdija ali mesijanskega odrešenika islamske vere.
Njegova razglasitev se je zgodila v času, ko je bilo med arabskim delom sudanskega prebivalstva močno razširjeno nezadovoljstvo. Ti so bili nezadovoljni z zatiralsko politiko svojih turško-egiptovskih vladarjev (ki so bili prav tako muslimani).
Med različnimi sudanskimi verskimi sektami tistega časa so obstajala mesijanska verovanja. V Zahodni Afriki so se prej pojavljala mahdistična gibanja, vahabizem in druge puritanske oblike islamskega preporoda. Glavni vzrok za to je bila vse večja vojaška in gospodarska prevlada evropskih sil v 19. stoletju.
Britanci so imeli vpliv na Sudan in so ga razglasili za "skupno anglo-egiptovsko cono". Na splošno so Britanci podpirali vladavino Khedivov iz dinastije Mohameda Alija Paše v Egiptu. V času Mahdija sta Egiptu in Sudanu skupaj vladala Tevfik Paša, ki sta ga priznala Osmansko cesarstvo in Britanci. Zaradi britanskih zahtev do Sudana so bile tja poslane britanske sile, potem ko je Mahdi premagal sile khedive. Britanska vlada je za generalnega guvernerja Sudana imenovala generala Charlesa Georgea Gordona ("Gordon paša"), kar je privedlo do njegove znamenite smrti v Kartumu pod streli Mahdijevih sil.
Od razglasitve mahdije junija 1881 do padca Kartuma januarja 1885 je Mohamed Ahmad vodil uspešno vojaško kampanjo proti turško-egiptovski vladi v Sudanu. Boj se je končal s smrtjo Gordona v Kartumu. Po nepričakovani smrti Mohameda Ahmada 22. junija 1885, le šest mesecev po osvojitvi Kartuma, je upravo Sudana prevzel njegov glavni namestnik. Churchill pravi, da so do takrat pobili vse ljudi, ki so bili sposobni voditi državo.
Posledice
Mahdistična vladavina Sudanu se je za prebivalce iztekla slabo. Sudansko gospodarstvo je bilo skoraj uničeno, prebivalstvo pa se je zaradi lakote, bolezni, preganjanja in vojn zmanjšalo za približno polovico. Od začetka mahdistične države do njenega padca je v Sudanu umrlo na milijone ljudi. Nobena od tradicionalnih institucij ali lojalnosti v državi ni ostala nedotaknjena. Plemena so se razdelila v odnosu do mahdizma, verske skupnosti so bile oslabljene, ortodoksni verski voditelji pa so izginili.
Ponovna osvojitev Sudana
Leta 1895 je britanska vlada pooblastila Herberta Kitchenerja, da začne kampanjo za ponovno osvojitev Sudana. Velika Britanija je zagotovila moške in material, Egipt pa je financiral ekspedicijo. Anglo-egiptovske ekspedicijske sile za Nil so štele 25 800 mož, od tega 8 600 Britancev. Preostali vojaki so pripadali egiptovskim enotam, vključno s šestimi bataljoni, rekrutiranimi v južnem Sudanu.
Sile je spremljala oborožena rečna flota, ki je imela tudi artilerijsko podporo. V pripravah na napad so Britanci v Wadi Halfi ustanovili vojaški štab. Marca 1896 se je kampanja začela. Septembra je Kitchener osvojil Dunqulah. Britanci so nato zgradili železniško progo od Wadi Halfe do Abu Hamada in podaljšek vzporedno z Nilom za prevoz vojakov in zalog do Berberja. Anglo-egipčanske enote so se borile in zmagale v različnih manjših spopadih. Na koncu so Kitchenerjevi vojaki krenili in odpluli proti Omdurmanu.
V Omdurmanu je 2. septembra 1898 sudanski voditelj, zdaj znan kot kalifa, s svojo 52.000-glavo vojsko izvedel frontalni napad na anglo-egipčansko vojsko, ki je bila zbrana na ravnini pred mestom. Izid nikoli ni bil vprašljiv, predvsem zaradi večje britanske ognjene moči. V peturni bitki je umrlo približno 11 000 mahdistov, medtem ko so angloegipčanske izgube znašale 48 mrtvih in manj kot 400 ranjenih.
Postopki izločanja so trajali več let, vendar se je organizirani odpor končal, ko je kalifa, ki je pobegnil v Kurdufan, novembra 1899 umrl v bitki pri Umm Diwaykaratu. Številna območja so pozdravila padec njegovega režima.
- Churchill, Winston 1889. The River War: an historical account of the reconquest of the Soudan. 2 zvezka, London: Longmans Green. Churchill je bil na Kitchenerjevi odpravi kot časopisni novinar. Njegova knjiga je bila skrajšana in ponovno objavljena leta 1902 v enem zvezku.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Muhammad Ahmad bin Abd Allah?
O: Muhammad Ahmad bin Abd Allah je bil verski vodja sufijskega reda Samanija v Sudanu, ki se je 29. junija 1881 razglasil za Mahdija ali mesijanskega odrešenika islamske vere.
V: Kateri so bili vzroki za nezadovoljstvo med arabskim sudanskim prebivalstvom?
O: Arabsko sudansko prebivalstvo se je upiralo zatiralski politiki svojih turško-egiptovskih vladarjev ter vse večji vojaški in gospodarski prevladi evropskih sil v 19. stoletju.
V: Kaj se je zgodilo po razglasitvi Mohameda Ahmada?
O: Po razglasitvi je Mohamed Ahmad vodil uspešno vojaško kampanjo proti turško-egiptovski sudanski vladi, dokler ni januarja 1885 padel Kartum.
V: Koga je Velika Britanija imenovala za generalnega guvernerja?
O: Velika Britanija je za generalnega guvernerja imenovala generala Charlesa Georgea Gordona ("Gordon paša"), ki je vladal Sudanu.
V: Kako je Gordon umrl?
O: Gordon je umrl v Kartumu pod streli sil Mohameda Ahmada.
V: Kaj se je zgodilo po smrti Mohameda Ahmada?
O: Po nepričakovani smrti Mohameda Ahmada 22. junija 1885 je upravljanje Sudana prevzel njegov glavni namestnik. Churchill je dejal, da so do takrat pobili vse ljudi, ki so bili sposobni voditi državo.
V: Katera druga gibanja so bila pred mahdijem? O: Pred mahdijem so bila v Zahodni Afriki prejšnja mahdistična gibanja ter vahabizem in druge puritanske oblike islamskega preporoda.
