Kaldejci (Kaldejska katoliška cerkev): zgodovina, vera in diaspora
Kaldejski kristjani (sirsko: ܟܲܠܕܵܝܹܐ, Keldayee; arabsko: الكلدانيون) so pripadniki Kaldejske katoliške cerkve. Kaldejci so največja krščanska skupnost v Iraku, po ocenah jih je med 400.000 in 600.000. Tradicionalno so bili dobro vključeni v iraško družbo: veliko jih je kmalu po državnemu nastanku začelo delovati kot poslovneži, strokovnjaki in vladni uslužbenci, nekaj pa jih je zasedalo tudi višje državno in lokalno politične položaje. Kaldejci kot skupnost niso si aktivno prizadevali za ustanovitev ločene države, temveč so pogosto nastopali kot del širše iraške politične in družbene strukture. Poleg Iraka imajo kaldejske skupnosti tudi močne diaspora skupine v Združenih državah Amerike, Turčiji, Siriji, Iranu in Libanonu, pa tudi v številnih drugih državah po svetu.
Zgodovina
Kaldejska katoliška cerkev izvira iz stare tradicije vzhodnih krščanskih cerkva, katerih korenine segajo v Cerkev Vzhoda (znano tudi kot nestorianska ali assirska cerkev). V 16. stoletju so se nekateri škofje in verniki ločili od matične Cerkve Vzhoda in iskali enotnost z Rimskokatoliško cerkvijo. To gibanje je v 1550–ih pretvorilo nekaj delov te skupnosti v tisto, kar danes poznamo kot Kaldejsko katoliško cerkev, z lastnim patriarhom in posebnostmi vzhodnega obreda, a v polni občestvu s papežem. V obdobju Osmanskega imperija in pozneje v času britanskega mandata so kaldejski verniki ohranili svoje verske in kulturne institucije. V 20. in 21. stoletju so vojne, nasilje in politična nestabilnost v regiji močno prizadele skupnost: leta 2014 je napredovanje Islamske države povzročilo množične razselitve in eksodus številnih kaldejskih družin iz tradicionalnih krajev v severnem Iraku in južnem Kurdistanu.
Vera in bogoslužje
Kaldejska cerkev je ena izmed vzhodnih katoliških cerkva in ohranja svoj liturgični obred, znan kot vzhodnisirski ali kaldejski obred (East Syriac Rite). Liturgija temelji na klasičnem sirsko-siriščnem jeziku (klasična sirsščina), ki se še vedno uporablja v bogoslužju, pri čemer je v pridigah in vsakdanjem življenju pogosto prisotna tudi moderna oblika neassirskega/ne-kaldejskega aramejskega jezika (znanega kot Chaldean Neo-Aramaic). Kot katoliška cerkev verujejo v papeža kot vrhovno avtoriteto v okviru katoliške Cerkve, hkrati pa ohranjajo lastno hierarhijo, običaje in duhovno dediščino. Sakramenti, liturgični koledar in duhovni pomen so podobni ostalim katoliškim cerkvam, vendar izraženi skozi istočno duhovnost in rituale.
Diaspora in sodobna prisotnost
V zadnjih desetletjih so vojne, versko nasilje in gospodarske težave povzročili velike migracijske valove. Kaldejci so se naselili v ZDA, Kanadi, Avstraliji, evropskih državah ter v sosednjih državah Bližnjega vzhoda. V diaspori so ustanovili cerkvene župnije, kulturne in izobraževalne organizacije ter dobrodelne mreže za podporo razseljenim družinam. Veliko skupnosti je skoncentriranih v mestih, kjer je že bila iraška imigrantska prisotnost, kar je omogočilo lažje ohranjanje verskih in kulturnih običajev.
Sodobni izzivi in prizadevanja za ohranjanje
Kaldejska skupnost se danes sooča s številnimi izzivi: demografsko upadanje v Iraku zaradi emigracije, izguba jezikovne dediščine med mladimi v diaspori, uničenje cerkvenih objektov in kulturnih spomenikov ter varnostne grožnje. Hkrati pa obstajajo številne pobude za obnovo in ohranitev identitete: gradnja šol, cerkvenih centrov, kulturnih društev ter sodelovanje z mednarodnimi humanitarnimi in cerkvenimi organizacijami pri obnovi in pomoči razseljenim. Pomembno je tudi ekumensko sodelovanje z drugimi krščanskimi skupnostmi in dialog z lokalnimi muslimanskimi skupnostmi za izboljšanje sobivanja.
Kultura, jezik in običaji
Kaldejska kulturna identiteta združuje verske prakse, jezikovno tradicijo in običaje vsakdanjega življenja. Liturgična sirsščina ima osrednjo vlogo v bogoslužju, medtem ko je Chaldean Neo-Aramaic pogosto govorica doma in v skupnosti. Glasba, liturgični glas in praznovanje verskih praznikov (npr. božični in veliki teden) ter zakonitosti ob praznikih, porokah in pokopih ohranjajo skupnostno povezanost. Hkrati se v diaspori razvijajo novi načini ohranjanja kulturne identitete, kot so jezikovni tečaji, mladinski programi in digitalne platforme.
Čeprav se kaldejska skupnost spopada z resnimi izzivi, ostaja odporna in ustvarjalna pri iskanju rešitev za preživetje svoje verske in kulturne dediščine ter pri ohranjanju vloge, ki jo imajo kaldejci v zgodovini in sodobnem življenju Iraka ter njegove diasporne skupnosti.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo so kaldejski kristjani?
O: Kaldejski kristjani so pripadniki Kaldejske katoliške cerkve in so največja krščanska skupnost v Iraku, po ocenah jih je med 400.000 in 600.000.
V: Kako so se Kaldejci vključili v iraško družbo?
O: Kaldejci so na splošno dobro vključeni v iraško družbo in so bili vedno njen pomemben del. Številni njihovi pripadniki so poslovneži in tehnokrati, nekaj pa jih je zasedalo visoke vladne položaje.
V: Ali so si Kaldejci prizadevali za ustanovitev samostojne države?
O: Kaldejci si niso aktivno prizadevali za ustanovitev samostojne države.
V: Kje je mogoče najti kaldejske skupnosti migrantov?
O: Kaldejske skupnosti migrantov je mogoče najti v Združenih državah Amerike, Turčiji, Siriji, Iranu in Libanonu.
V: Kakšen je jezik kaldejskih katoličanov?
O: Kaldejski katoličani govorijo sirščino, ki je narečje aramejščine.
V: Kako se kaldejska katoliška cerkev razlikuje od asirske vzhodne cerkve?
O: Kaldejska katoliška cerkev se od asirske vzhodne cerkve razlikuje po tem, da priznava avtoriteto papeža in je v občestvu z Rimskokatoliško cerkvijo.
V: Ali so Kaldejci samo v Iraku?
O: Ne, kaldejce lahko najdemo tudi zunaj Iraka v migrantskih skupnostih v Združenih državah Amerike, Turčiji, Siriji, Iranu in Libanonu.
