Thelema: pomen, zgodovina in Crowleyjeva doktrina "Delaj, kar hočeš"
Thelema: od grške "volje" do Crowleyjeve religije — zgodovina, pomen in kontroverzni moto "Delaj, kar hočeš" v poglobljeni, razumljivi razlagi.
Thelema je angleški zapis grškega samostalnika θέλημα, kar pomeni "volja" (iz glagola θέλω: hoteti, želeti, nameravati). V zgodnjih krščanskih spisih se ta beseda uporablja za Božjo voljo, za človeško voljo in celo v kontekstu volje Božjega nasprotnika, hudiča. V jeziku teologije in filozofije ima izraz bogato in raznoliko rabo, ki sega od moralnih odločitev do metafizičnih konceptov volje.
Pomen in izvor imena Telema/Teleme
V literarnem in filozofskem kontekstu se pojavlja tudi različica Telema (francosko teleme), ki jo je v svojem delu uveljavil François Rabelais v 16. stoletju. V romanu Gargantua in Pantagruel povzame Rabelais bistvo svojega etičnega idealizma v izreku "Delaj, kar hočeš" ("fay çe que vouldras" v izvirni stari francoščini). To načelo ne označuje neomejene razuzdanosti, temveč poziv k življenju v skladu z lastno notranjo naravo in odgovornostjo do skupnosti.
Rabelais, Dashwood in zgodnja uporaba
Ideja, ki jo je zapisal Rabelais, je kasneje našla uresničitev in izraz v različnih zgodovinskih gibanjih. Sredi 18. stoletja je sir Francis Dashwood v Medmenhamu (znan tudi po klubu Hellfire Club) prakticiral ekscesno in pogosto provokativno obliko družbenega rituala, ki je v nekaterih pogledih odmevala telemsko miselnost.
Aleister Crowley in moderna Thelema
Telemski zakon je leta 1904 oživel Aleister Crowley, ko je napisal Knjigo zakona (Liber AL vel Legis). Crowley trdi, da je to besedilo prejel po navdihu (prek entitete, ki jo je poimenoval Aiwass) v Kairu. Knjiga vsebuje grško besedo Thelema in jasno izrečen aforizem "Do what thou wilt shall be the whole of the Law" — v slovenskem prevodu pogosto povzeto kot "Delaj, kar hočeš". Crowley je kasneje to ime in načela uporabil za označevanje svoje duhovne filozofije in religije.
Temeljna načela Theleme
- True Will (Resnična volja): osnovna ideja je iskanje in izvrševanje lastne resnične volje — notranjega življenjskega poslanstva, ki naj bi bilo v sozvočju z univerzalnim redom. Thelema ne spodbuja kaotične samovolje, temveč samospoznanje in odgovorno uresničevanje te volje.
- Liberté z omejitvami: pogosto napačno razumljena parola "Do what thou wilt" ne pomeni popolne svobode brez posledic; Crowley je poudarjal, da mora posameznik najti svojo resnično voljo in jo udejanjiti brez motenja volje drugih.
- "Love is the law, love under will": eden od ključnih aforizmov v Liber AL, ki povezuje ljubezen in voljo — ljubezen kot zakon, vendar podrejena resnični volji.
- Magične prakse in duhovna disciplina: Thelema vključuje različne prakse, kot so ceremonialna magija, meditacija, jogijske in tantrične tehnike, rituali ter mistične prakse za razjasnitev in uresničitev resnične volje.
- Ajensko (aeonalno) učenje: Crowley je učil o prehodih med duhovnimi »aeoni« (npr. Aeon Horusa), kjer vsako obdobje prinaša nove duhovne ideale in pravila.
Organizacije, učenci in vpliv
Crowley je bil povezan z različnimi esoteričnimi združenji, kot sta A∴A∴ (Argentum Astrum) in pozneje z vlogo v Ordo Templi Orientis (O.T.O.), kjer so se telemska načela širila naprej. Njegova dela in učenja so vplivala na sodobno zahodno ezoteriko, obredno magijo, alternativne duhovnosti in popularno kulturo.
Spori, napačne razlage in današnje razumevanje
Thelema je pogosto predmet kontroverz in napačnih predstav — od obtožb o moralni razpuščenosti do preprostega poistovetenja z zdajšnjo "samoželjivo" svobodo. V resnici mnogi praktiki Theleme poudarjajo notranjo disciplino, etiko ter odgovornost do drugih v prizadevanju za uresničitev lastne resnične volje. Šri Gurudev Mahendranath je celo zapisal, da si morajo Rabelais, Dashwood in Crowley deliti čast za ohranitev telemske tradicije.
Zaključek
Thelema je kompleksna tradicija, ki se prepleta iz antične jezikovne dediščine, renesančne literature in moderno ezoterične filozofije. Njena osrednja težnja je iskanje resnične volje posameznika in njena uresničitev v ravnovesju z ljubeznijo in odgovornostjo. Razumevanje Theleme zahteva ločitev med površinskimi sloganizmi in globljim duhovnim smislom, ki ga je Crowley želel izpostaviti v svoji doktrini.
Sodobna telema
Širina telemske misli
Bistvo telemske misli je "delaj, kar hočeš". Vendar ljudje to razumejo in uporabljajo na različne načine. Nekateri na primer Crowleya sprejemajo kot preroka. Drugi ljudje menijo, da je Crowleyjev sistem le ena od oblik teleme. Tudi Crowley se je strinjal s tem mnenjem:
Priznam, da moje vizije drugim ljudem nikoli ne morejo pomeniti toliko kot meni. Tega ne obžalujem. Vse, kar zahtevam, je, da bi moji rezultati prepričali iskalce resnice, da nedvomno obstaja nekaj, kar je vredno iskanja in kar je mogoče doseči z metodami, bolj ali manj podobnimi mojim. Nočem biti oče črede, fetiš bedakov in fanatikov ali ustanovitelj vere, katere privrženci bi se zadovoljili s ponavljanjem mojih mnenj. Hočem, da si vsak človek sam utira pot skozi džunglo.
Mnogi privrženci Teleme se učijo in uporabljajo druge sisteme duhovnega mišljenja ter jih po svoji volji združujejo s Telemo. Večina si jih svobodno izposoja iz drugih tradicij. Na primer, Nu in Had naj bi bila enaka ali podobna Tao in Teh v taoizmu, Šakti in Šiva v hindujskih tantrah, Šunjata in Bodhicitta v budizmu, Ain Soph in Kether v Qabali. Tako kot Crowley tudi drugi privrženci Teleme po svoji volji prosto uporabljajo metode in prakse drugih tradicij, vključno z alkimijo, astrologijo, qabalo, tantro, tarotom in jogo.
Nekatere skupine pravijo, da so zveste Crowleyjevemu sistemu (na primer A∴A∴ in Ordo Templi Orientis). Nekatere skupine gradijo na njegovih naukih, jih nadgrajujejo in razširjajo. Na primer Fraternitas Saturni (Saturnova bratovščina), ustanovljena leta 1928 v Nemčiji, sprejema zakon Teleme, vendar ga razširi s stavkom "Mitleidlose Liebe!". ("Ljubezen brez sočutja!"). Društvo Thelema, prav tako s sedežem v Nemčiji, sprejema Liber Legis in večino Crowleyjevih del o magiji, hkrati pa vključuje tudi ideje drugih mislecev, kot so Friedrich Nietzsche, Charles S. Peirce, Martin Heidegger in Niklas Luhmann. V Ameriki se je s spisi Maggie Ingalls (Nema) začelo gibanje, imenovano Maat Magick, skupaj s skupino Horus-Maat Lodge, ustanovljeno leta 1979. To gibanje združuje elemente Teleme z Neminim sistemom, ki temelji na egipčanski boginji Ma'at. Napisala je svojo sveto knjigo z naslovom "Liber Pennae Praenumbra". Cilj HML je združiti sedanji Horusov eon s prihodnjim eonom Ma'at, v katerem bo človeštvo doseglo ravnovesje.
Sodobni telemski spisi
Večino telemskih spisov je napisal Aleister Crowley. Napisal je veliko knjig. Veliko jih je napisal na temo teleme. V njegovem času je o tej temi pisalo še nekaj drugih ljudi, med njimi Charles Stansfeld Jones in J. F. C. Fuller. Po njegovi smrti leta 1947 je o tej temi pisalo le nekaj novih piscev, kot npr:
- Israel Regardie, ki ni le uredil številnih Crowleyjevih del, temveč je napisal tudi njegovo biografijo Oko v trikotniku in številne knjige o ritualih in kabali, kot so Vrt granatnih jabolk, Zlata zora, Srednji steber in Drevo življenja.
- Kenneth Grant, ki je napisal veliko knjig o Telemi in okultizmu, kot so The Magical Revival, Aleister Crowley and the Hidden God, Outside the Circles of Time in Hecate's Fountain.
- Nema, katerega Liber Pennae Praenumbra napoveduje in razlaga ma'atianski tok že več kot 25 let vpliva na telemite. Zdaj je izdala več knjig o ma'atianski telemi, med drugim tudi knjigo Maat Magick.
Sorodne strani
- Magija
- Svecchachara
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Telema?
O: Thelema je angleški zapis grškega samostalnika èفëçىل, ki pomeni "volja". O njem je prvi pisal François Rabelais v svojih leposlovnih knjigah, nanaša pa se na način življenja, ki temelji na stavku "Delaj, kar hočeš".
V: Kako je Aleister Crowley oživil telemo?
O: Aleister Crowley je telemo oživil leta 1904, ko je napisal Knjigo zakona. Ta knjiga je vsebovala tako besedo Thelema v grščini kot tudi frazo "Delaj, kar hočeš", iz katere je Crowley vzel Thelemo za ime svoje religije.
V: Kdo je zaslužen za ohranitev teleme?
O: Šri Gurudev Mahendranath je zapisal, da si čast za ohranitev Teleme delijo François Rabelais, sir Francis Dashwood in Aleister Crowley.
V: Na kaj se nanaša "telemski zakon"?
O: "Telemski zakon" se nanaša na idejo, ki jo je François Rabelais prvič zapisal v svojih slavnih leposlovnih knjigah Gargantua in Pantagruel. Ta ideja je bila povzeta v stavku "Delaj, kar hočeš" ("fay çe que vouldras" v stari francoščini).
V: Kdaj je sir Francis Dashwood uporabljal ta zakon?
O: Sir Francis Dashwood je to pravo izvajal sredi 18. stoletja v Medmenhamu.
V: Na kaj se nanašajo zgodnjekrščanski spisi, ko uporabljajo izraz "volja"?
O: Zgodnjekrščanski spisi uporabljajo besedo "volja" za Božjo voljo, človeško voljo in celo za Božjo nasprotnico - hudičevo voljo.
Iskati