Thelema
Thelema je angleški zapis grškega samostalnika θέλημα: "volja" iz glagola θέλω: hoteti, želeti, nameravati. V zgodnjih krščanskih spisih se beseda uporablja za Božjo voljo, človeško voljo in celo voljo Božjega nasprotnika, hudiča.
Telema je tudi način življenja, o katerem je prvi pisal François Rabelais (16. stoletje) v svojih znamenitih leposlovnih knjigah Gargantua in Pantagruel. Bistvo tega načina življenja je povzel v stavku "Delaj, kar hočeš" ("fay çe que vouldras" v izvirniku stare francoščine). To idejo je pozneje sredi 18. stoletja uresničil sir Francis Dashwood v Medmenhamu.
Ta Rabelaisov telemski zakon je leta 1904 oživil Aleister Crowley, ko je napisal Knjigo zakona. Ta knjiga vsebuje tako besedo Thelema v grščini kot tudi stavek "Delaj, kar hočeš". Crowley je na podlagi tega prevzel ime Thelema za svojo religijo. Tako je Šri Gurudev Mahendranath zapisal, da si morajo Rabelais, Dashwood in Crowley deliti čast za ohranitev Teleme.
Sodobna telema
Širina telemske misli
Bistvo telemske misli je "delaj, kar hočeš". Vendar ljudje to razumejo in uporabljajo na različne načine. Nekateri na primer Crowleya sprejemajo kot preroka. Drugi ljudje menijo, da je Crowleyjev sistem le ena od oblik teleme. Tudi Crowley se je strinjal s tem mnenjem:
Priznam, da moje vizije drugim ljudem nikoli ne morejo pomeniti toliko kot meni. Tega ne obžalujem. Vse, kar zahtevam, je, da bi moji rezultati prepričali iskalce resnice, da nedvomno obstaja nekaj, kar je vredno iskanja in kar je mogoče doseči z metodami, bolj ali manj podobnimi mojim. Nočem biti oče črede, fetiš bedakov in fanatikov ali ustanovitelj vere, katere privrženci bi se zadovoljili s ponavljanjem mojih mnenj. Hočem, da si vsak človek sam utira pot skozi džunglo.
Mnogi privrženci Teleme se učijo in uporabljajo druge sisteme duhovnega mišljenja ter jih po svoji volji združujejo s Telemo. Večina si jih svobodno izposoja iz drugih tradicij. Na primer, Nu in Had naj bi bila enaka ali podobna Tao in Teh v taoizmu, Šakti in Šiva v hindujskih tantrah, Šunjata in Bodhicitta v budizmu, Ain Soph in Kether v Qabali. Tako kot Crowley tudi drugi privrženci Teleme po svoji volji prosto uporabljajo metode in prakse drugih tradicij, vključno z alkimijo, astrologijo, qabalo, tantro, tarotom in jogo.
Nekatere skupine pravijo, da so zveste Crowleyjevemu sistemu (na primer A∴A∴ in Ordo Templi Orientis). Nekatere skupine gradijo na njegovih naukih, jih nadgrajujejo in razširjajo. Na primer Fraternitas Saturni (Saturnova bratovščina), ustanovljena leta 1928 v Nemčiji, sprejema zakon Teleme, vendar ga razširi s stavkom "Mitleidlose Liebe!". ("Ljubezen brez sočutja!"). Društvo Thelema, prav tako s sedežem v Nemčiji, sprejema Liber Legis in večino Crowleyjevih del o magiji, hkrati pa vključuje tudi ideje drugih mislecev, kot so Friedrich Nietzsche, Charles S. Peirce, Martin Heidegger in Niklas Luhmann. V Ameriki se je s spisi Maggie Ingalls (Nema) začelo gibanje, imenovano Maat Magick, skupaj s skupino Horus-Maat Lodge, ustanovljeno leta 1979. To gibanje združuje elemente Teleme z Neminim sistemom, ki temelji na egipčanski boginji Ma'at. Napisala je svojo sveto knjigo z naslovom "Liber Pennae Praenumbra". Cilj HML je združiti sedanji Horusov eon s prihodnjim eonom Ma'at, v katerem bo človeštvo doseglo ravnovesje.
Sodobni telemski spisi
Večino telemskih spisov je napisal Aleister Crowley. Napisal je veliko knjig. Veliko jih je napisal na temo teleme. V njegovem času je o tej temi pisalo še nekaj drugih ljudi, med njimi Charles Stansfeld Jones in J. F. C. Fuller. Po njegovi smrti leta 1947 je o tej temi pisalo le nekaj novih piscev, kot npr:
- Israel Regardie, ki ni le uredil številnih Crowleyjevih del, temveč je napisal tudi njegovo biografijo Oko v trikotniku in številne knjige o ritualih in kabali, kot so Vrt granatnih jabolk, Zlata zora, Srednji steber in Drevo življenja.
- Kenneth Grant, ki je napisal veliko knjig o Telemi in okultizmu, kot so The Magical Revival, Aleister Crowley and the Hidden God, Outside the Circles of Time in Hecate's Fountain.
- Nema, katerega Liber Pennae Praenumbra napoveduje in razlaga ma'atianski tok že več kot 25 let vpliva na telemite. Zdaj je izdala več knjig o ma'atianski telemi, med drugim tudi knjigo Maat Magick.
Sorodne strani
- Magija
- Svecchachara
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Telema?
O: Thelema je angleški zapis grškega samostalnika èفëçىل, ki pomeni "volja". O njem je prvi pisal François Rabelais v svojih leposlovnih knjigah, nanaša pa se na način življenja, ki temelji na stavku "Delaj, kar hočeš".
V: Kako je Aleister Crowley oživil telemo?
O: Aleister Crowley je telemo oživil leta 1904, ko je napisal Knjigo zakona. Ta knjiga je vsebovala tako besedo Thelema v grščini kot tudi frazo "Delaj, kar hočeš", iz katere je Crowley vzel Thelemo za ime svoje religije.
V: Kdo je zaslužen za ohranitev teleme?
O: Šri Gurudev Mahendranath je zapisal, da si čast za ohranitev Teleme delijo François Rabelais, sir Francis Dashwood in Aleister Crowley.
V: Na kaj se nanaša "telemski zakon"?
O: "Telemski zakon" se nanaša na idejo, ki jo je François Rabelais prvič zapisal v svojih slavnih leposlovnih knjigah Gargantua in Pantagruel. Ta ideja je bila povzeta v stavku "Delaj, kar hočeš" ("fay çe que vouldras" v stari francoščini).
V: Kdaj je sir Francis Dashwood uporabljal ta zakon?
O: Sir Francis Dashwood je to pravo izvajal sredi 18. stoletja v Medmenhamu.
V: Na kaj se nanašajo zgodnjekrščanski spisi, ko uporabljajo izraz "volja"?
O: Zgodnjekrščanski spisi uporabljajo besedo "volja" za Božjo voljo, človeško voljo in celo za Božjo nasprotnico - hudičevo voljo.
