Azali (azalizem): iranska monoteistična veja babizma
Azali (azalizem): iranska monoteistična veja babizma, ki jo je ustanovil Subh‑i‑Azal — zgodovina, nauk in vplivi zoroastrizma ter vzhodnih religij.
Religija Azali Perzijščina: ازلي ali Azali Babism (krajše: Azali) je iranska religija, ki je nastala v 60. letih 19. stoletja in katere zgodovinski vodja je bil Subh‑i‑Azal (Mirza Yahya). Azali so monoteistična veja, ki verjame v enega Boga in črpa svoj nauk predvsem iz pisem in naukov babizma, torej gibanja, ki ga je sprožil Bab v začetku 19. stoletja.
Zgodovina in razkol z bahajstvom
Babizem se je pojavil okoli leta 1844 z razglasitvijo Bába, ki je napovedal prihod “Tistega, ki ga Bog razodeva”. Po babovi usmrtitvi leta 1850 je prišlo do vprašanja nasledstva. Subh‑i‑Azal je bil ena izmed oseb, ki so jih babisti prepoznali kot vodjo skupnosti; medtem se je razvil tudi gib, ki je sledil Mirzi Husayn‑Aliu Núríju, kasneje znanemu kot Bahá'u'lláh.
V drugi polovici 19. stoletja je med sledilci babizma prišlo do večjega razkola: eni so podprli Subh‑i‑Azala (od tod ime azaliji), drugi pa so sprejeli Bahá'u'lláhovo razglasitev, da je on napovedani Manifest. Ta razkol je postal trajen in je vodil v nastanek dveh ločenih smeri — azalizma in bahajske vere (bahajska vera). Subh‑i‑Azal je bil zaradi političnih in verskih pritiskov izgnan in je živel v izgnanstvu (med drugim na Cipru), kjer je umrl v začetku 20. stoletja.
Nauki, viri in praksa
- Teološka osnova: Azali sledijo strožji obliki monoteizma in izhajajo iz bayána in drugih besedil babizma. Báb je v svojih delih ponudil nova razložila verskih resnic in napovedal prihod večje Manifestacije.
- Viri vpliva: poleg islamske in abrahamske tradicije so azalijski nauki zaznamovani tudi z vplivi stare iranske tradicije, predvsem zoroastrizma, ter v širšem kulturnem pogledu z elementi, ki jih delijo indijske religije, kot so budizem, hinduizem in sikhizem — kar se kaže predvsem v moralnih in etičnih poudarkih ter v iskanju univerzalnih načel.
- Organizacija in rituali: Azali niso razvili odločne centralizirane institucije ali hierarhije podobno kot bahajska uprava. Njihove verske prakse so bile pogosto skromne in osredotočene na študij besedil, molitve in zborovanja; v mnogih primerih so bile skupnosti zaradi preganjanja tudi tajne ali razpršene.
- Stališče do Bahá'u'lláha: ključna ločnica je v tem, da azaliji niso priznali Bahá'u'lláhovega zahtevka po božanskem ali manifestnem položaju. Bahá'u'lláhovi privrženci so zato oblikovali ločno vero — bahajstvo — in vzpostavili institucionalne strukture, ki so pospešile hitrejšo rastočo identiteto in širjenje.
Sodobno stanje in demografija
Danes je azalijsko gibanje majhno in razdrobljeno. Natančne številke ne obstajajo ali pa so nezanesljive, saj je zaradi zgodovinskega pritiska, političnega pregona in asimilacije veliko následnikov prešlo na druge vere ali se stopilo v širše sekularne skupnosti. Največji odliv je bil v korist bahajske skupnosti, ki je z bogatejšo organizacijsko strukturo in prilagodljivostjo privabila mnoge nekdanje babiste.
Azalizem ima predvsem zgodovinski pomen: predstavlja eno od zgodnjih identitetnih smeri, ki so izhajale iz babizma, in ponuja vpogled v raznolikost odgovorov na verske prerokbe in pričakovanja v 19. stoletju v Iranu. V sodobni znanstveni literaturi o srednjeazijskih in iranskih religijah se azaliji pojavljajo kot primer razcepa verskih gibanj ter kot predmet raziskav o nasledstvu, legitimaciji in instituciji verske oblasti.
Opombe o virovih in interpretacijah
Razumevanje azalizma je pogosto obremenjeno z nasprotujočimi si pričevanji — predvsem med bahajskimi in azalijskimi pripovedmi o zgodovinskih dogodkih. Znanstveni pristop torej zahteva kritično obravnavo primarnih virov (besedil Bába in Subh‑i‑Azala) ter poznavanje političnega in družbenega konteksta nazadnje 19. stoletja v Perziji.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je azalijska religija?
O: Azali je monoteistična religija, ki jo je leta 1860 ustanovil Subh-i-Azal in izhaja iz abrahamskih in starih iranskih religij, kot je zoroastrizem, ter indijskih, kot so budizem, hinduizem in sikhizem.
V: Kdo je ustanovil religijo azali?
O: Azalijsko vero je ustanovil Subh-i-Azal.
V: V kaj veruje religija azali?
O: Religija azali veruje v enega boga in je monoteistična religija.
V: Na čem temeljijo nauki azalijske religije?
O: Učenja religije Azali temeljijo na abrahamskih in starih iranskih religijah, kot so zoroastrizem in indijske, kot so budizem, hinduizem in sikhizem.
V: Kako je religija azali povezana z babizmom?
O: Tako azalijska kot bahajska vera sta se odcepili od religije bajan (babizma), vendar nekateri ljudje azalijsko vero uvrščajo med oddelke babizma.
V: Ali je azalijska religija del bábištva?
O: Nekateri ljudje vero Azali uvrščajo med oddelke bábištva, vendar je to ločena vera.
V: Kdaj je bila ustanovljena religija azali?
O: Religija azali je bila ustanovljena v šestdesetih letih 19. stoletja.
Iskati