Kubit (komolec) – definicija, dolžina in primerjava starodavnih dolžinskih enot

Kubit je ime za eno od številnih merskih enot, ki so jih uporabljala različna starodavna ljudstva, in je med prvimi zapisanimi enotami dolžine. Ime izhaja iz merjenja človeškega telesa (komolca, podlakti) in je v različnih regijah nastalo neodvisno; zato danes govorimo raje o več vrstah ali različicah komolca kot o eni samostojni standardni enoti.

Loket temelji na merjenju s primerjanjem - predvsem vrvi in tekstila, pa tudi lesa in kamna - z dolžino podlakti. Egipčanski hieroglif za to enoto prikazuje ta simbol. V Egiptu so poleg "naravnega" komolca poznali tudi standardiziran tako imenovani kraljevski komolec, za katerega arheološke najdbe (kamniti komolčni merili) kažejo dolžino okoli 52,3 cm. Kubit se je uporabljal v antiki, srednjem veku do zgodnjega novega veka in je bil še dolgo pomemben v gradbeništvu, krojaštvu ter pri izdelavi predmetov, dokler se merski sistemi niso začeli enotiti.

Razdalja med palcem in drugim prstom do komolca je pri povprečni osebi približno 24 številk ali 6 dlani ali 1,5 čevlja (45,72 cm ali 18 palcev). Ta tako imenovani "naravni komolec" (približno 1½ čevlja oziroma 45–46 cm) se uporablja v rimskem sistemu mer in v različnih grških sistemih. V praksi pa so se komolci med regijami razlikovali: nekatere tradicije so definirale krajše komolce (~45 cm), druge daljše (~52 cm ali približno 20–21 palcev).

Sčasoma so se uveljavile enote, ki so po vrsti podobne komolcu:

• 6 dlani = 24 številk, tj. ~45,0 cm ali 18 palcev (1,50 ft)
• 7 dlani = 28 številk, tj. ~52,5 cm ali 21 palcev (1,75 ft)
• 8 dlani = 32 številk, tj. ~60,0 cm ali 24 palcev (2,00 ft)
• 9 dlani = 36 številk, tj. ~67,5 cm ali 27 palcev (2,25 ft)

Navedenih nekaj primerov prikazuje, kako so se komolci lahko razlikovali tudi znotraj iste kulturne ali tehnične tradicije. Številke so približne in temeljijo na zgodovinskih virih ter arheoloških merilih.

Zgodovina in regionalne različice

Komolec je poznan v številnih starodavnih kulturah: egipčanski komolec (običajno ločen na navadni in kraljevski), mezopotamski komolec (ki se je pogosto gibal okoli 50 cm), hebrejski amah (kjer se v virih pojavljata krajša ~45 cm in daljša različica okoli 51–52 cm) ter različice v grški in rimski tradiciji. Te različice so vplivale tudi na lokalne merske sisteme in terminologijo.

Standardizacija in arheološki dokazi

V nekaterih kulturah so komolce standardizirali z izdelavo merilnih palic (npr. egipčanski kraljevski komolec v obliki kamnitih ali lesenih palic z vklesanimi enotami). Takšni primerki omogočajo sodobnim raziskovalcem, da rekonstruirajo dejanske dolžine, ki so veljale v posameznem času in kraju. Najdbe merilnih palic pogosto dokazujejo obstoj uradne ali delno uradne standardizacije za gradbene in obrtniške namene.

Uporaba in pomen

Komolec je bil priročna enota, ker je temeljila na telesnih razmerjih in je bila uporabna pri hitrem merjenju brez specializirane opreme. Uporabljali so ga pri gradnji (npr. načrtovanju prostorov, merjenju kamnitih blokov), pri krojaštvu in tekstilstvu ter v vsakodnevnem trgovanju. V delih zgodovinskih besedil (vključno z biblijskimi in pravnimi viri) se pogosto srečamo s sklicevanjem na komolčne mere, zato je poznavanje različnih interpretacij pomembno za pravilno razumevanje starih meritev.

Pretvorbe in sodobni pomen

Ker se komolec ni nikoli povsem enotno uporabljal, je pri prevodu v sodobne merske enote treba upoštevati kontekst (provenienco, obdobje, ali gre za "kraljevski", "naravni" ali regionalni komolec). Za orientacijo veljajo približne vrednosti: okoli 45 cm za krajšo (naravno) različico in okoli 52 cm za daljšo (npr. egipčanski kraljevski) različico. Komolec danes ne uporablja nobena sodobna enota, vendar ostaja pomemben za arheologijo, zgodovinsko gradbeništvo in interpretacijo starih besedil.

Iz pozne antike je znana tudi rimska ulna, dolga štiri stopinje (približno 120 cm). To je mera od človekovega kolka do prstov iztegnjene nasprotne roke; predstavlja primer večje merske enote, sorodne komolcu, ki se je uporabljala v določenih pravnih in gradbenih kontekstih.

Angleško dvorišče ima dolgo pravno zgodovino, vendar njegov izvor ni znan. Angleški ell je v bistvu neke vrste veliki komolec, dolg 15 dlani, 114 cm ali 45 palcev (3,75 ft). V zgodovini so obstajale še druge različice elov (npr. škotski ali flamski ell), ki so imele različne dolžine in so bile pomembne predvsem v tekstilni industriji in pri trgovanju s tkaninami.

Za pravilno interpretacijo starodavnih meritev je torej treba upoštevati kulturno in časovno ozadje, arheološke dokaze in morebitne lokalne standarde. Komolec kot koncept omogoča vpogled v to, kako so si ljudje v preteklosti prilagajali merjenje svetu okoli sebe z uporabo telesnih razmerij kot osnovne enote.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kubit?

V: Kako dolg je naravni kubit?

V: Katere druge enote so podobne kubitu?

V: Kaj je rimska ulna?

V: Od kod izvira angleški izraz yard?

V: Kaj je ell?

Išči po črki