Askeza (asketizem): pomen, prakse in vloga v religijah

Asket se preusmeri sem. Morda iščete tudi ocetno kislino. Izraza ne smemo zamenjevati z esteticizmom.

Askeza (grško askēsis) je beseda, ki opisuje določen način življenja. Pri tem načinu življenja se človek zaradi vere ali duhovnosti odreče posvetnim užitkom. Oseba morda ne seksa ali ne pije alkohola. Veliko časa lahko preživi v molitvi ali meditaciji. Pogosto je razlog sledenje ciljem krščanstva in indijskih religij (vključno z jogo). Te učijo, da odrešitev in svoboda vključujeta proces spreminjanja uma in telesa. To se doseže z omejevanjem govora, tega, kar človek misli in počne s telesom.

Prvi ljudje, ki so prakticirali budizem, džainizem in krščanski puščavniki, so živeli zelo preprosto in brez razkošja. Zavračali so čutne užitke in hranjenje denarja. To pa ni pomenilo, da v življenju ni bilo mogoče uživati. Toda takšno razvajanje ovira duhovne in verske cilje.

Askeza je tesno povezana z vzdržnostjo in krščanskim pojmom čistosti in bi lahko rekli, da je tehnična izvedba abstraktnih zaobljub odpovedi. Tisti, ki prakticirajo asketski način življenja, svojih praks ne štejejo za krepostne, temveč si prizadevajo za takšen način življenja, da bi izpolnili določene tehnične zahteve za preobrazbo uma in telesa. Med omenjenimi religijami obstaja izjemna enotnost glede koristi spolne kontinuitete. Religije učijo, da očiščenje duše vključuje tudi očiščenje telesa, kar omogoča povezavo z božanskim in gojenje notranjega miru. V ljudski domišljiji askeza velja za nekakšno sprevrženost (samoobrekovanje z brezovimi vejicami kot arhetipski stereotip samoobrekovanja), vendar askeza, ki jo zapovedujejo religije, deluje tako, da prinaša večjo svobodo na različnih področjih posameznikovega življenja, kot je osvoboditev od prisil in skušnjav, ki prinaša umirjenost uma, s tem pa tudi večjo jasnost in moč misli.

Kaj vključuje asketska praksa?

Askeza se lahko kaže v različnih oblikah in intenzitetah. Pogoste prakse so:

• Post in omejevanje hrane — od splošnega posta do strogih diet ali prekinitvenega hranjenja.
• Plesenje telesa — nošenje preprostih oblačil, odrekanje udobjem, v skrajnih primerih telesne pokore.
• Cedulacija spolnosti — vzdržnost ali celibat kot način usmerjanja energije v duhovne cilje.
• Ticho in samota — obdobja molka (silence), umik v samostanih ali puščavah, romanja.
• Odgovornost in delo — redno fizično delo kot del duhovne discipline in odpovedi lenobi.
• Meditacija in molitev — dolgotrajna koncentracija kot sredstvo preobrazbe psihične narave.

Zgodovinska in verska vloga

Askeza ima v različnih tradicijah dolga kontinuiteto in raznolike cilje:

• Krščanstvo: puščavski očetje in meniške skupnosti so razvili pravila (užitki, celibat, molitvena disciplina), ki so bila namenjena večji bližini Bogu in notranji preobrazbi.
• Budizem: asketske prakse so v začetnih fazah vključevale stroge odpovedi, a Buddha je pozneje zagovarjal srednjo pot med ekstremo samopresežnosti in razuzdanostjo. Kljub temu so meditacija, vzdržnost in preprost življenjski slog temeljni deli poti.
• Hinduizem in joga: praktike tapasa (ogretje, disciplina), celibat in odrek so sredstvo za nadzor čutnih strasti in dosego duhovnih stanj.
• Džainizem: izredno poudarja nenasilje in odrekanje, kar se kaže v skrajnem zmanjševanju potrošnje, strogi prehrani in neškodljivem ravnanju do vseh bitij.
• Islam: medtem ko asketske prakse niso osrednji del vsakdanjega islamskega življenja, so sufi praksa, posta (ramazan) in odrekanje kot sredstva očiščenja duše pomembni elementi mističnih poti.

Cilji in domnevne koristi

Glavni cilj askeze ni samo trpljenje zaradi trpljenja, temveč preobrazba notranjega življenja. Med najpogosteje navajanimi koristmi so:

• večja zmožnost samokontrole in discipline,
• umirjenost uma in jasnejše presoje,
• izostrena pozornost in duhovna koncentracija,
• odmik od materializma in večja skrb za sočloveka,
• simbolična in dejanska revščina, ki povečuje ponižnost in odvisnost od skupnosti ali božanskega.

Kritike, tveganja in zlorabe

Čeprav ima askeza dolgo tradicijo, ima tudi temne strani:

• v skrajnih primerih lahko vodi do telesne škode ali duševnih motenj,
• askeza lahko služi kot sredstvo socialne kontrole ali manipulacije (v verskih skupnostih ali pri avtoritarnih vodstvih),
• v patriarhalnih sistemih se lahko askeza nepravično nalaga predvsem ženskam ali določenim skupinam,
• kritiki opozarjajo, da skrajno odrekanje ni vedno nujno bolj moralno in da ravnovesje med telesnimi potrebami in duhovnim življenjem ostaja pomembno.

Askeza v sodobnem svetu

V 21. stoletju se asketske ideje pojavljajo tudi zunaj verskega konteksta. Minimalizem, digitalni detoks, post in preprosto življenje so moderne oblike askeze, pri katerih ljudje iščejo več jasnosti, manj stresa in več smisla. Nekateri uporabljajo askezo kot psihološko orodje — za prekinitev navad, povečanje samokontrole ali preusmeritev energije v kreativnost in delo.

Zaključek

Askeza je kompleksna in večplastna praksa, ki vključuje odpovedi in discipline z namenom notranje preobrazbe. V religijah po vsem svetu je služila kot pot do duhovnega napredka in osvoboditve, hkrati pa prinaša tveganja, če postane skrajna ali zlorabljena. Razumevanje zgodovine, namena in učinkov askeze pomaga ločiti med smiselnimi praksami, ki krepijo človeka, in oblikami odtegnitve, ki škodujejo telesnemu ali psihičnemu zdravju.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je askeza?

V: Katere religije prakticirajo askezo?

V: Kako se izvaja askeza?

V: Ali ima prakticiranje askeze kakšno korist?

V: Ali ima asketski način življenja kakšne slabosti?

V: Ali je mogoče uživati v življenju, medtem ko ste še vedno asket?

Išči po črki