Jozue — biblijski vodja in osvajalec Kanana | Knjiga Jozue
Jozue, Nunov sin, je pomembna osebnost iz Svetega pisma. V različnih prizorih se pojavlja kot Mož bojne moči, Mojzesov pomočnik in končni vodja Izraelcev pri vstopu v obljubljeno deželo.
Zgodnji nastopi in služba pri Mojzesu
Že zgodaj v pripovedih Jozue nastopa kot vojaški poveljnik: bil je uporabljen kot general proti Amaleku, ko Amalek napade Izraelce. Ko se Mojzes odpravlja na goro Sinaj po navodilu Boga, da bi prejel Toro, Jozue ostane pri tleh gore in čaka Mojzesov povratek. Zaradi njegove odsotnosti najprej ne opazi, da so nekateri ljudje začeli častiti zlato tele kot malik, dokler mu situacijo ne razloči Mojzes.
Prerokovanje, vohunjenje in vera
V eni izmed zgodb o prerokovanju se pojavita Eldad in Medad kot preroka. Jozue je sprva užaljen, ker meni, da bi smel prerokovati le Mojzes, vendar Mojzes odgovori, da bi po njegovi želji lahko bil vsak Izraelec prerok. Jozue se je imenoval tudi Ozej, dokler ga ni Mojzes preimenoval v Jozueja in ga poslal kot enega od dvanajstih vohunov v Kanaan. Med razglabljanjem o rezultatih vohunjenja je deset vohunov opisalo deželo kot premočno in svetovalo vrnitev v suženjstvo v Egipt, medtem ko sta Jozue in Kaleb vztrajala v veri, da bo Bog poskrbel in jima dal zmago v obljubljeni deželi, če bosta sledila njegovim navodilom.
Nasledstvo in vojaške zmage
Ob koncu Mojzesovega življenja — na Božji ukaz — je Mojzes izbral in imenoval Jozueta za voditelja Izraelcev. Po Mojzesovi smrti Jozue več mesecev žaluje, nato pa prejme jasno navodilo od Boga, naj osvoji Kanaan. Vodil je prehode reke Jordan, začetek osvajanja (vključno s padcem Jerika po znani obredni strategiji s svešci in trobentami) in serijo vojaških pohodov, v katerih so porazili več kraljev in oblasti — v bibličnih popisih je omenjena tudi udeležba pri premagovanju 39 kraljev in drugih mestnih oblasti.
Razdelitev dežele, zakonodajna skrb in smrt
Po uspešnem zavzetju večine ozemlja je Jozue organiziral razdelitev dežele med dvanajst izraelskih plemen ter poskrbel za ureditev mej in naselitev. Poleg vojaških dejanj je imel pomembno vlogo tudi kot verski vodja: obnovil je pogodbo z Bogom, opozarjal na držanje zakonov in spodbujal zvestobo skupnim zavezam. Na koncu svojega življenja umre, njegovo ime pa je ohranjeno v knjigi, ki nosi njegovo ime — Svetem pismu poimenovana knjiga Jozue.
Pomen in dediščina
Jozue v tradicionalni judeo‑krščanski interpretaciji predstavlja prehod iz obdobja prerokov in izhodne generacije k ustanovitvi naroda na lastnem ozemlju. Njegove odločitve, vojaški uspehi in poudarek na zvestobi Bogu so ključni elementi pripovedi o nastanku Izraela kot narodnostne in religiozne skupnosti. V literaturi in teoloških razpravah ostaja predmet razlag glede zgodovinskosti dogodkov, moralnih vprašanj vojne in pomena vnaprejšnjih obljub in zavez.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je Joshua?
O: Jozue je oseba iz Svetega pisma, Nunov sin.
V: Kaj naredi Jozue, ko Amalek napade Izraelce?
O: Ko Amalek napade Izraelce, je Jozue uporabljen kot general proti njim.
V: Kaj se zgodi, ko se Mojzes povzpne na goro Sinaj?
O: Ko se Mojzes povzpne na goro Sinaj, da bi od Boga dobil Toro, Jozue ostane na dnu gore in čaka, da se vrne.
V: Kaj si Jozue misli o tem, da bosta Eldad in Medad postala preroka?
O: Ko dva človeka po imenu Eldad in Medad postaneta preroka, je Jozue jezen, ker misli, da bi moral biti prerok samo Mojzes, čeprav mu Mojzes pove, da bi bil, če bi bilo odvisno od njega, vsak Izraelec prerok.
V: Kako je Jozue dobil svoje ime?
O: Preden so ga poimenovali Jozue, mu je bilo nekoč ime Ozej, vendar ga je Mojzes poslal kot enega od dvanajstih vohunov v Kanaan, potem ko ga je najprej preimenoval v Jozueja.
V: V kaj je deset vohunov skušalo prepričati Izraelce?
O: Deset vohunov je skušalo Izraelce prepričati, da bi bilo bolje, če bi se vrnili v suženjstvo v Egipt, kot pa da vstopijo v obljubljeno deželo, saj bi jih, če bi skušali osvojiti Kanaan, ubili.
V: Kaj Bog zapove, ko Mojzes umre?
O: Ko Mojzes umre, Bog na smrtni postelji zapove Jošui, voditelju Izraelcev.
