Józef Klemens Piłsudski (5. december 1867 – 12. maj 1935) je bil osrednja osebnost poljskega boja za neodvisnost in kasneje vodja mlade poljske države. Rodil se je v kraju Zułów (danes Zalavas, na ozemlju današnje Litve), ki je takrat pripadal ruskemu delu deljene Poljske. Prišel je iz patriotske družine z močno zavzetostjo za poljsko zadevo.

Rana leta in politično aktivno delovanje

Poljska med letoma 1795 in 1918 ni bila neodvisna — ozemlje je bilo razdeljeno med Rusijo, Prusijo (Nemčijo) in Avstro-Ogrsko. Piłsudski je že zgodaj vstopil v revolucionarno in politično dejavnost. Leta 1887 so ga ruske oblasti obsodile zaradi sodelovanja z revolucionarnimi skupinami in ga izgnale v Sibirijo. Po vrnitvi se je poglobljeno ukvarjal z politiko in postal vodilna oseba v poljskem socialističnem gibanju; organiziral je tudi oborožene akcije proti ruski upravi.

Prva svetovna vojna in poljski legioni

Piłsudski je verjel, da lahko obnovitev polske neodvisnosti doseže z vojaško močjo. Ob začetku prve svetovne vojne je organiziral Poljske legione, ki so se sprva borile ob strani Avstro-Ogrske — številni Poljaki so to podprli, ker so Avstro-Ogrsko imeli za manj grozečo od Rusije. Ko so se odnosi z Nemčijo in Avstro-Ogrsko zapletli, je Piłsudski leta 1917 zavrnil prisilo, da bi se legionarji zavezali do odsodnosti (t. i. "oath crisis"), zaradi česar so ga aretirali in internirali v Magdeburškem gradu.

Vzpostavitev neodvisne Poljske in vojaške zmage

Po koncu vojne so ga izpustili in novembra 1918 je prispel v Varšavo, kjer je prevzel ključne naloge pri vzpostavljanju državnih organov. Ni bil predsednik v sodobnem pomenu besede, temveč je deloval kot de facto vodja države: bil je imenovan za vrhovnega poveljnika in kasneje za naczelnik państwa (vrhovnega vodjo države) v letih 1918–1922. Pod njegovo taktirko so nastajale poljske državne institucije in vojska.

Pomembno vlogo je imel tudi v bojih za utrditev meja mlade države: med letoma 1919 in 1921 je Poljska vodila vojne z več sosedi, najpomembnejša pa je bila vojna s sovjetsko Rusijo. Bitka pri Varšavi leta 1920 — znana kot "čudež na Visli" — se pogosto pripisuje tudi vojaškim odločitvam in organizaciji, ki jih je vodil Piłsudski, in je ključna dogodka, ki sta zagotovila poljsko neodvisnost pred sovjetskim prodorom.

Politične spremembe in majski prevrat

Po prvi svetovni vojni je bil prvi poljski predsednik Gabriel Narutowicz, ki pa ga je kmalu po izvolitvi ustrelil nasprotnik. Naslednji predsednik je postal Stanisław Wojciechowski. V začetnem obdobju samostojnosti so se politične stranke pogosto spopadale, vlade so bile nestabilne in mnogi vojaški krogi so želeli, da bi Piłsudski prevzel moč zaradi stabilnosti in reda.

Leta 1926 je s podporo vojske izvedel t. i. majską przewrót (majski prevrat). Ko je predsednik Wojciechowski zavrnil odstop, je Piłsudski uporabil vojaško silo in s tem vzpostavil novo politično ureditev. Po prevratu je bil za predsednika izvoljen Ignacy Mościcki, a je moral v praksi pogosto slediti smernicam, ki jih je določal Piłsudski. Njegov politični gib — znan kot sanacja (»izboljšanje/ozdravljenje«) — se je zavzemal za stabilizacijo države, omejevanje parlamentarne razprtosti in krepitev izvršne oblasti.

Položaj po prevratu, ustavne spremembe in kasnejše leto

Po letu 1926 Piłsudski ni sprejel uradne funkcije predsednika, vendar je ostal dejavni vodja države prek položajev, kot sta minister za vojsko in kasneje generalni inšpektor oboroženih sil. Njegov vpliv je vodil do postopnega krepitve izvršne veje oblasti in do političnih reform. Leta 1935 je bila sprejeta nova ustava (Aprilska ustava), ki je povečala predsedniške pristojnosti — ta ustava je nastala v obdobju, ki ga je močno zaznamoval njegov vpliv.

Smrt in dediščina

Józef Piłsudski je umrl 12. maja 1935. Njegova smrt je v Poljski sprožila široko javno žalovanje; pogreb je bil množičen in ceremonija državna. Piłsudski ostaja v poljskem kolektivnem spominu kot ključni ustvarjalec neodvisne Poljske — za mnoge simbol osvoboditve in državnosti, za druge pa tudi kot politik, ki je posegel po avtoritarnih sredstvih. Njegova zapuščina je zato kompleksna: združuje vojaške dosežke in ustanovitev države zlasti v letih 1918–1920 ter poznejšo centralizacijo moči in politično »sanacijo« v dvajsetih in tridesetih letih.

Pomembni mejniki v kratkem:

  • Rojen: 5. december 1867
  • Izgnan v Sibirijo: 1887 (zaradi revolucionarnih aktivnosti)
  • Vodja Poljskih legionov v 1. svetovni vojni
  • Vrhovni vodja države (Naczelnik Państwa): 1918–1922
  • Vojna s Sovjetsko Rusijo in zmaga pri Varšavi: 1919–1921 (ključna bitka 1920)
  • Majski prevrat: 1926 (vzpostavitev sanacji)
  • Umrl: 12. maj 1935