Bog v judaizmu: definicija, pomen, ime in zgodovina vere

Judje verjamejo v enega Boga — monoteizem je osrednje načelo judovske vere. Bog v judovstvu ni samo ustvarjalec sveta, ampak tudi oseben in etični zakonodajalec, s katerim je možno vzpostaviti zavezo (hebrejsko brit) in osebni odnos. V hebrejskem jeziku je sveto Božje ime zapisano kot tetragrammaton YHWH; iz verskih razlogov Judje pogosto uporabljajo nadomestna imena, na primer Adonaj (Gospod) ali HaShem (»Ime«), namesto da bi poskušali izgovoriti originalno ime.

Kratka zgodovina

Judovsko vero imajo korenine v starodavnem Bližnjem vzhodu. Tradicija in zgodovinska raziskava kažeta, da so se zgodbe o začetkih vere razvile med nomadskimi in pol-nomadskimi skupnostmi okoli drugega tisočletja pr. n. št. Po svetopisemskem pripovedovanju je Bog poklical Abrahama in mu obljubil potomstvo in deželo; Abraham je s svojimi spremljevalci prišel v Kanaan. Njihovi potomci so kasneje zaradi lakote odšli v Egipt, kjer so se po časih dobrega življenja podredili suženjstvu. Izraelci (Judovi predniki) so se iz Egipta izkazali (dogodek, znan kot Izhod), njega naj bi izpeljal Mojzes — po tradiciji je Bog na Sinaju dal ljudstvu Tora in deset zapovedi.

V zgodovini so sledili obdobja plemenske ureditve, nato kraljestev Izrael in Juda, prva in druga templja v Jeruzalemu ter izgnanstva (na primer babilonsko izgnanstvo). Po uničenju drugega templja leta 70 n. št. se je judovska skupnost razpršila po svetu — ta pojav se imenuje judovska diaspora — in razvilo se je rabinsko (založno) judovstvo, ki je ohranilo vero brez osrednjega templja.

Sveti spisi in temeljna verovanja

Osrednja sveta knjiga je Tora (Pet knjig Mojzijevih), ki skupaj s preroki in spisi tvori hebrejsko Biblijo (Tanah). Rabinska literatura, predvsem Talmud, vsebuje interpretacije in razlage zakonov ter je temelj Halakhe (judovskega verskega prava). Tradicionalno naj bi bila Tora objavljena Mojzesu na Sinaju, njena zapovedi pa določajo versko in družbeno življenje.

Glavna teološka načela vključujejo enotnost Boga (ni delovnega telesa ali človeških omejitev), Božjo vsevednost, pravičnost, usmiljenje in skrb za človeštvo. Pomembna izjava vere je molitev Shema (»Suli, Izrael…«), ki povzemal monoteizem kot temelj vere.

Pravilnik, obredi in vsakdanje prakse

  • Judje sledijo številnim zapovedim in predpisom (v rabinski tradiciji jih je 613), ki pokrivajo vero, etiko, prehrano, poklic in družinsko življenje.
  • Deset zapovedi je del Tora in velja kot temeljni moralni kodeks.
  • Kosher prehrana: obstajajo prehranska pravila (kasrut), ki določajo, kaj je dovoljeno jesti in kako se pripravljajo jedi.
  • Šabat (sobota) je tedenski dan počitka, ko observantni Judje preprečujejo ustvarjalno delo; mnogi ortodoksni Judje na šabat ne uporabljajo prevoznih sredstev, zato je versko življenje pogosto povezano s hojo do sinagoge in skupnostnim srečanjem.
  • Sinagoga je versko in skupnostno središče — kraj molitve, učenja in družabnih dogodkov, vendar Judje niso dolžni živeti posebej blizu sinagoge; v praksi pa je zaradi šabatskih omejitev v nekaterih skupnostih bližina pomembna.

Obredi in prazniki

Prazniki, ki odsevajo zgodovinske in duhovne dogodke, so pomemben del judovske identitete. Med najpomembnejšimi so:

  • Pesah (Pasha) – spomin na izhod iz Egipta;
  • Roš hašana (novo leto) in Jom kipur (dan kesanja) – obdobje pokore in sprave;
  • Šavuot – praznik obdaritve Tore;
  • Sukot, Hanuka in drugi prazniki, ki imajo zgodovinski, simbolni in družabni pomen.

Različne veja in sodobnost

V sodobnem judovstvu obstajajo različne smeri — ortodoksno, konzervativno (masorti), reformno in druge — ki se razlikujejo v stopnji spoštovanja tradicionalnih zakonov in praks. Judje so po vsem svetu in so v številnih državah ohranili kulturne, verske in jezikovne tradicije, hkrati pa so se prilagajali lokalnim razmeram.

Pomen v življenju vernikov

Judovska vera daje sledilcem jasen etični okvir, skupnostno pripadnost in verske obrede, ki označujejo prehode v življenju (naroditev, obrezovanje, poroka, smrt). Središče vere je zaveza med Bogom in ljudstvom ter obveznost živeti po zapovedih, ki naj vodijo k pravičnemu in moralnemu življenju.

Čeprav gre za povzetek, ta članek skuša zajeti glavne značilnosti judovske predstave o Bogu, njegovega imena, zgodovine vere, svetih spisov in praktičnih obredov. Za poglobljeno razumevanje so priporočljivi nadaljnji študiji Tore, Talmuda in zgodovinske literature.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj Judje verjamejo o Bogu?


O: Judje verjamejo samo v enega boga in verjamejo, da imajo lahko z njim individualen in oseben odnos.

V: Kako se imenuje bog, v katerega verjamejo Judje?


O: Ime boga, v katerega verjamejo Judje, je Bog, kar pomeni "Ime" ali "Moj gospodar".

V: Od kod izvira judovska vera?


O: Judovska vera je nastala v Mezopotamiji in se pozneje preselila v Kanaan na Bližnjem vzhodu.

V: Kdaj se je začela razvijati judovska vera?


O: Judovska vera se je začela postopoma razvijati okoli leta 1800 pred našim štetjem.

V: S kom se je Bog pogovarjal in kaj mu je rekel, naj stori?


O: Bog se je pogovarjal z Abrahamom in mu rekel, naj gre s svojimi privrženci v Kanaan, kjer bodo postali pastirji ovac.

V: Katera posebna pravila iz Svetega pisma morajo Judje upoštevati?


O: Judje morajo upoštevati posebna pravila iz svoje Biblije, vključno z desetimi zapovedmi, in morajo živeti v bližini svoje sinagoge, ker ne verjamejo v prevoz na šabat.

V: Kaj je judovska diaspora?


O: Judovska diaspora je širjenje judovstva po vrnitvi Abrahama in njegovih privržencev v Kanaan, ko so se Judje razširili v druge države in s seboj prinesli svojo vero.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3