Maziljenje bolnikov: katoliški zakrament za bolne in ogrožene

Maziljenje bolnikov: poglobljen vodnik po katoliškem zakramentu, obredu z oljem, pomenu, prejemnikih in tolažbi za bolne ter ogrožene.

Maziljenje bolnikov je zakrament (sveti obred) v rimskem katolištvu in drugih krščanskih verstvih. Podeljuje se ljudem, ki so "v nevarnosti zaradi bolezni ali starosti".

Za prejem maziljenja bolnikov ni treba, da oseba umira. To lahko stori vsakdo, ki ima zdravstvene težave, zaradi katerih bi lahko umrl.

Maziljenje bolnikov se imenuje tudi maziljenje. V preteklosti so ga imenovali ekstremno maziljenje. ("Maziljenje" in "maziljenje" sta obe besedi za mazanje z oljem. Olje je pomemben del obreda.)

Kaj pomeni maziljenje bolnikov

Maziljenje bolnikov je zakramentalni obred, pri katerem duhovnik podeli Božjo milost osebi, ki je hudo bolna ali šibka zaradi starosti. Namen ni zgolj telesno ozdravljenje, temveč predvsem duhovna moč: okrepitev vere, tolažba, odpustitev grehov (če je bolnik pokesan) in združitev z Jezusovim trpljenjem. Cerkev uči, da Bog lahko po tem obredu da tudi telesno okrevanje, vendar ni tole nujen oziroma zagotovljen učinek.

Kdo podeljuje in kdo prejme

• Kdo podeljuje: maziljenje podeljuje po nalogu Cerkve samo posvečen duhovnik (svečenik) — običajno župnik ali bolniški kaplan. Biskup ima pravico in dolžnost podeljevati, vendar redno podeljujejo duhovniki.
• Kdo prejme: sprejme ga vsak vernik, ki je v resni bolezni ali v stanju ogroženosti zaradi starosti. Pomembno je, da je bolnik pri zavesti in da želi prejeti zakrament; če pa ni pri zavesti, lahko duhovnik podeli maziljenje po potrebi v znamenju cerkvenega dobra in vere družine.
• Pogostost: zakrament se lahko ponovi, če se bolezen ponovno pojavi ali če se stanje bolnika poslabša.

Ritem in glavne sestavine obreda

Obred običajno vključuje:

• pripravljalne molitve in branje Božje besede;
• uložitev rok duhovnika na glavo bolnika kot znak Božje molitve in prenosa milosti;
• mazanje s svetim oljem (običajno olje oljk, posvečeno na velikonočnem vigiliju ali pri blagoslovu olj v župniji) na čelo in dlani bolnika — pri tem se izgovori molitev nad maziljenim;
• končna blagoslovljena molitev in morebitna sveta spoved ali sveto obhajilo, če je to primerno in mogoče.

Olje je simbol zdravja, tolažbe in Svetega Duha; ravno zato je maziljenje tudi v preteklosti povezano z gesto mazanja.

Učinki zakramenta

• duhovno okrepitev in mir v soočenju z boleznijo;
• odpustitev grehov, če bolnik ni mogel prejeti zakramenta sprave, a iskreno obžaluje svoje grehe;
• združitev z Jezusovim trpljenjem in cerkveno skupnostjo;
• tudi možnost telesnega okrevanja, če Bog tako da — vendar cerkev ne obljublja avtomatičnega ozdravljenja;
• milost potrpežljivosti in poguma za bolnika in družino.

Zgodovina in spremembe po Drugem vatikanskem koncilu

V preteklosti se je zakrament pogosto imenoval ekstremno maziljenje in ga je Cerkev običajno podeljevala le tik pred smrtjo. Po Drugem vatikanskem koncilu (1962–1965) pa se poudarek premika: maziljenje ni zgolj "zadnje maziljenje", temveč ga je primerno podeljevati takrat, ko se bolnik znajde v resni nevarnosti za življenje ali pri hudi bolezni, ne glede na to, ali je smrt blizu. Namen reforme je bil, da ljudje prejmejo duhovno pomoč in milost že prej, da jih pripravi in tolaži v obdobjih resne bolečine ali oslabelosti.

Praktične informacije

• Če je kdo bolan in želi maziljenje, naj pokliče župnišče ali bolniškega kaplana. V bolnišnicah in domovih za ostarele pogosto sodelujejo kaplani, ki obiskujejo bolnike.
• Če je bolnik pri zavesti, je dobro, da prejme tudi spoved in evharistijo, če je to mogoče; maziljenje pa ni odvisno od teh obredov in ga je mogoče podeliti neodvisno od njih.
• Le posvečen duhovnik sme podeljevati maziljenje. Laiki lahko molijo za bolnika, spremljajo ga in pomagajo pri organizaciji obiska duhovnika, vendar ne smejo izvajati samega maziljenja z oljem.
• V primeru nesreč ali množičnih dogodkov se ponekod uporablja tudi skupno maziljenje bolnikov, vendar mora duhovnik poskrbeti, da je obred izveden dostojanstveno in v skladu s kanoničnimi predpisi.

Medverski pogled

Podobne oblike molitve za bolne obstajajo tudi v drugih krščanskih skupnostih. V pravoslavni tradiciji gre za enako pomemben zakrament, med nekaterimi protestantskimi skupnostmi pa najdemo obrede in molitve za zdravljenje, ki poudarjajo Božjo milost in podporo v bolezni. Vendar se terminologija in teološki poudarki razlikujejo med denominacijami.

Sklepne misli

Maziljenje bolnikov je izraz skrbi Cerkve za bolne in ranljive. Ne gre zgolj za ritual pred smrtjo, temveč za zakrament, ki ponuja tolažbo, odpuščanje, moč in upanje. Če ste zaskrbljeni zaradi lastnega ali bližnjega zdravstvenega stanja, se ne bojte poiskati duhovne pomoči — maziljenje je namenjeno prav tistim, ki so v stiski zaradi bolezni ali starosti.

Zadnji obredi

Maziljenje bolnikov je eden od treh zakramentov, ki sestavljajo zadnji obred. V katolištvu so zadnji obredi skupek zakramentov, ki se podeljujejo umirajočim ljudem.

Koraki pri zadnjem obredu so:

1. Pokora: Umirajoči se pokesa svojih grehov (izreče obžalovanje za storjene grehe) in prosi Boga, naj mu jih odpusti.
2. Maziljenje bolnikov
3. Viaticum: To je zadnje sveto obhajilo. Umirajočemu damo majhen košček kruha ali celo drobec, če ne more jesti. Duhovnik ta kruh blagoslovi. Katoličani verjamejo, da ta poseben blagoslov spremeni kruh v Kristusovo telo.

Nadporočnik J.T. O'Callahan opravi zadnji obred ranjenemu članu posadke na ladji USS Franklin, potem ko je ladjo zažgal japonski zračni napad (1945).

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je maziljenje bolnikov?

V: Komu se daje maziljenje bolnikov?

V: Ali mora oseba umirati, da lahko prejme maziljenje bolnikov?

V: Kdo lahko prejme maziljenje bolnikov?

V: Kako se imenuje maziljenje bolnikov?

V: Kako se je maziljenje bolnikov imenovalo v preteklosti?

V: Kakšen je pomen olja pri maziljenju bolnikov?

Išči po črki