Zgodovina Velike Britanije

Suverena država je Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Anglija, Škotska, Wales (skupaj), Velika Britanija in Severna Irska so deli te države.

Svojo sedanjo obliko je začela dobivati z zakonom o uniji leta 1707, ki je združil kroni in parlamenta Anglije in Škotske ter ustvaril Kraljevino Veliko Britanijo. Naslednji zakon o uniji leta 1800 je združil Kraljevino Veliko Britanijo in Kraljevino Irsko v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske.

Leta 1922 se je ozemlje današnje Republike Irske osamosvojilo in le Severna Irska je ostala del Združenega kraljestva. Zato je Velika Britanija leta 1927 spremenila svoj uradni naslov v "Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske", ki se običajno skrajšuje na "Združeno kraljestvo", "Združeno kraljestvo" ali "Velika Britanija".

Rojstvo Združenega kraljestva

Zakoni o uniji 1707

Prvi korak k politični združitvi je bil narejen 1. maja 1707, ko sta škotski in angleški parlament potrdila akte o združitvi, ki so združevali oba parlamenta in oba kraljeva naslova.

Morda je bila največja korist, ki jo je imela Škotska od Unije, ta, da je lahko imela prosto trgovino z Anglijo in njenimi čezmorskimi kolonijami. Za Anglijo pa je bila nevtralizirana možnost, da bi se evropske države, ki so bile Angliji sovražno nastrojene, lahko povezale z Anglijo.

Nekateri vidiki nekdanjih neodvisnih kraljestev so ostali ločeni. Primeri škotskih in angleških institucij, ki niso bile združene v britanski sistem, so: škotsko in angleško pravo sta ostala ločena, prav tako škotski in angleški bančni sistem, ločeni sta ostali tudi Škotska prezbiterijanska cerkev in Anglikanska cerkev ter sistemi izobraževanja in visokega šolstva.

Ker so bili Škoti na splošno dobro izobraženi, so nesorazmerno veliko prispevali k vladi Združenega kraljestva in upravi britanskega imperija.

19. stoletje

Irska se pridruži z Aktom o uniji (1800)

Druga faza razvoja Združenega kraljestva je bila izvedena 1. januarja 1801, ko se je Kraljevina Velika Britanija združila s Kraljevino Irsko v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske.

Zakonodajna unija Velike Britanije in Irske je bila sklenjena z zakonom o uniji iz leta 1800. Ime države se je spremenilo v "Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske". Zakon je bil sprejet v britanskem in zato nereprezentativnem irskem parlamentu s precejšnjo večino, ki je bila delno (po sodobnih dokumentih) dosežena s podkupovanjem, in sicer s podeljevanjem nazivov peerage in odlikovanj kritikom, da bi dobili njihove glasove. Ločena parlamenta Velike Britanije in Irske sta bila ukinjena, nadomestil pa ju je enotni parlament Združenega kraljestva. Irska je tako postala del razširjenega Združenega kraljestva. Irska je v spodnji dom parlamenta v Westminstru poslala približno 100 poslancev, v lordsko zbornico pa 28 vrstnikov.

Napoleonske vojne

Sovražnosti med Veliko Britanijo in Francijo so se ponovno začele 18. maja 1803. Vojni cilji koalicije so se med spopadom spremenili: splošna želja po ponovni vzpostavitvi francoske monarhije je postala tesno povezana s prizadevanji za ustavitev Napoleona. Napoleonski spopad je dosegel točko, ko so poznejši zgodovinarji lahko govorili o "svetovni vojni". Precedens za tako obsežen spopad je predstavljala le sedemletna vojna.

Viktorijanska doba

Viktorijanska doba je pomenila vrhunec britanske industrijske revolucije in vrhunec britanskega imperija. Čeprav se običajno nanaša na obdobje vladavine kraljice Viktorije med letoma 1837 in 1901, znanstveniki razpravljajo o tem, ali se viktorijansko obdobje - kot ga opredeljujejo različne občutljivosti in politična vprašanja, ki so povezana z viktorijanci - dejansko začne s sprejetjem reformnega zakona iz leta 1832. Pred tem obdobjem je bilo regentsko obdobje, ki mu je sledilo edvardijansko obdobje. Druga polovica viktorijanske dobe je približno sovpadala s prvim delom obdobja Belle Époque v celinski Evropi in drugih neangleško govorečih državah.

Irska in prehod na notranjo samoupravo

Zastava Združenega kraljestva temelji na zastavah Anglije, Škotske in Irske.

20. stoletje

V tem razdelku je treba navesti več virov za zanesljivost.
Pomagajte izboljšati ta članek z dodajanjem zanesljivih virov. Gradivo brez virov se lahko izpodbija ali odstrani.
Najdi vire: "Zgodovina Združenega kraljestva - novice - časopisi - knjige - znanstvenik - JSTOR (januar 2012) (Naučite se, kako in kdaj odstraniti to sporočilo predloge)

Predsedniki vlad Združenega kraljestva 1900-1945

Prva svetovna vojna

Delitev Irske

Ta razdelek je prazen. Pomagate lahko tako, da ga dopolnite.

Druga svetovna vojna

Od imperija do Commonwealtha

V medvojnem obdobju je britanski nadzor nad imperijem popustil. V drugih delih imperija, zlasti v Indiji in Egiptu, se je okrepil nacionalizem.

Med letoma 1867 in 1910 je Združeno kraljestvo Avstraliji, Kanadi in Novi Zelandiji podelilo status dominiona (skoraj popolna avtonomija znotraj imperija).

1945-1997

Ob koncu druge svetovne vojne sta Clement Attlee in laburistična stranka na splošnih volitvah zmagala z veliko prednostjo.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je nadaljevala obnova države, pri čemer so bili k sodelovanju povabljeni številni priseljenci iz preostalega britanskega imperija. V petdesetih letih 20. stoletja je Združeno kraljestvo izgubilo položaj velesile in ni moglo več vzdrževati svojega velikega imperija. To je privedlo do dekolonizacije in umika iz skoraj vseh kolonij do leta 1970.

V sedemdesetih in osemdesetih letih se je Združeno kraljestvo vključilo v Evropsko gospodarsko skupnost, ki je leta 1992 postala Evropska unija, in močno posodobilo svoje gospodarstvo.

Po težkih sedemdesetih in osemdesetih letih se je v devetdesetih letih začelo obdobje neprekinjene gospodarske rasti, ki traja že več kot 15 let. S sporazumom na veliki petek se je po mnenju mnogih začel konec konflikta na Severnem Irskem; od tega dogodka je bilo oboroženega nasilja zaradi tega vprašanja zelo malo.

21. stoletje

Na splošnih volitvah leta 2001 je Laburistična stranka dosegla drugo zaporedno zmago.

Tony Blair je kljub velikim protivojnim pohodom v Londonu in Glasgowu odločno podprl ameriško invazijo naIrak leta 2003. Šestinštirideset tisoč britanskih vojakov, kar je tretjina celotne britanske vojske (kopenske sile), je pomagalo pri invaziji na Irak, po njej pa so bile britanske oborožene sile v času pred iraškimi volitvami januarja 2005 odgovorne za varnost v južnem Iraku.

Leta 2007 se je končalo premiersko obdobje Tonyja Blaira, ki mu je sledil Gordon Brown. Naslednji predsednik vlade David Cameron je bil izvoljen leta 2010. Med njegovim prvim mandatom je na volitvah v škotski parlament leta 2011 zmagala Škotska nacionalna stranka (SNP). SNP je 18. septembra 2014 izvedla referendum, na katerem so Škoti spraševali prebivalce, ali želijo biti neodvisni od Združenega kraljestva. 55 % volivcev je želelo ostati v Združenem kraljestvu.

David Cameron je bil leta 2015 ponovno izvoljen na podlagi obljub, da bo izvedel referendum o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Referendum je potekal 23. junija 2016, zmagala pa je kampanja "Leave" z 52 % glasov. Cameron je nato odstopil, na mestu predsednice vlade pa ga je zamenjala Theresa May, ki bo državo vodila v proces "brexita".

Januarja 2020 se je zgodil brexit.

Teroristični napadi

V Združenem kraljestvu sta se v 21. stoletju v Londonu zgodila dva teroristična napada.

7. julija 2005 so ob 8.50 med jutranjo prometno konico na londonski podzemni železnici eksplodirale tri bombe, četrta pa je eksplodirala uro pozneje na avtobusu na trgu Tavistock. V napadu, ki so ga izvedli muslimanski skrajneži, je bilo ubitih 52 ljudi, več kot 700 pa jih je bilo ranjenih.

22. marca 2017, natanko eno leto po bombnih napadih v Bruslju, je bilo v napadu v Westminstru v bližini poslopja parlamenta ubitih pet ljudi. Med njimi je bil napadalec Khalid Masood, ki je zabodel tudi policista metropolitanske policije, ki je kasneje umrl zaradi poškodb.

22. maja 2017 sta se v areni v Manchestru zgodila "dva bombna napada", v katerih je umrlo 19 ljudi, 50 pa je bilo ranjenih. Šlo je za sum samomorilskega bombnega napada.

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je uradno ime Združenega kraljestva?

O: Uradno ime Združenega kraljestva je "Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske". Običajno se skrajšuje na "Združeno kraljestvo", "Združeno kraljestvo", "Velika Britanija" ali samo "Britanija".

V: Kako so se združili Anglija, Škotska in Wales?

O: Zakon o uniji je leta 1707 združil kroni in parlamenta Anglije in Škotske ter tako ustvaril Združeno kraljestvo Velika Britanija. V tem času je bil Wales pravno gledano del Kraljevine Anglije, ki je bila (od leta 1536) zastopana v angleškem parlamentu, zato je bil vključen v unijo.

V: Kdaj se je Irska pridružila Veliki Britaniji?

O: Leta 1800 sta se Velika Britanija in Irska združili v Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske z nadaljnjimi akti o uniji.

V: Kaj se je zgodilo, ko je Irska postala neodvisna?

O: Leta 1922, ko je Irska postala neodvisna, je le Severna Irska ostala del Združenega kraljestva. Zato je Velika Britanija leta 1927 spremenila svoj uradni naslov v "Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske".

V: Ali je Severna Irska še vedno del Združenega kraljestva?

O: Da, Severna Irska je še vedno del Združenega kraljestva.