Bruselj, 22. marec 2016: bombni napadi, žrtve in odgovornost ISIL
Bruselj, 22. marec 2016: trije eksploziji, 31+ žrtev, ISIL prevzela odgovornost — preberite podrobnosti, osumljence in potek preiskave.
22. marca 2016 so v belgijski prestolnici Bruselj odjeknile tri velike eksplozije. Dve bombi sta eksplodirali na bruseljskem letališču Zaventem, ena pa na postaji podzemne železnice Maalbeek. Po podatkih belgijskega ministrstva za zdravje je bilo potrjenih najmanj 31 smrtnih žrtev in več kot 250 prijavljenih poškodovanih. Islamska država v Iraku in Levantu (ISIL) je javno prevzela odgovornost za napad. Osumljenci so trije. Dva sta bila samomorilska napadalca, tretjega pa belgijska policija trenutno išče.
Potek napadov
Eksplozije so se zgodile zgodaj zjutraj, okoli 8. ure — dve na terminalu letališča Zaventem, ena pa na postaji podzemne železnice Maalbeek v bližini sedežev institucij Evropske unije. Letališče je bilo takoj zaprto, promet ustavljen, potniki evakuirani ali zadržani v varnih območjih. Metro in druge oblike javnega prevoza v Bruslju so bile začasno zaustavljene.
Žrtve in posledice
Smrtnih žrtev je bilo vsaj 31, številne so bile huje poškodovane, skupno število poškodovanih pa je preseglo 250; v prvih poročilih so se številke spreminjale. Poleg smrtonosnih žrtev so bili poškodovani tudi reševalci, potniki in osebje letališča ter metroja. Družine žrtev so dobile pomoč in podpore, mednarodne humanitarne organizacije pa so sodelovale pri oskrbi ranjenih in psihološki pomoči preživelim.
Osumljenci in preiskava
Belgijska policija in obveščevalne službe so vodile obsežno preiskavo. Kasneje so preiskovalci identificirali več osumljencev, vključno z imenoma, ki sta se pogosto pojavljali v poročilih o teh napadih:
- Ibrahim El Bakraoui — povezan z enim izmed bombardiranj na letališču;
- Khalid El Bakraoui — povezan z napadom na postajo Maalbeek;
- Najim Laachraoui — povezan z napadi na letališče in z domnevno izdelavo eksplozivnih naprav, povezav z napadi v Parizu (novembra 2015).
V dneh in tednih po napadih so oblasti izvedle aretacije in racije v Bruslju in drugih krajih, med drugim so aretirali tudi moškega, ki so ga na posnetkih prepoznali kot "mož v klobuku" (Mohamed Abrini), kateremu so očitali sodelovanje pri logistiki napadov. Preiskave so pokazale tudi uporabo eksplozivnega materiala, kot je TATP, ki so ga proizvajali in sestavljali v zasebnih prostorih.
Odgovornost ISIL
ISIL je prevzela odgovornost za napade preko svoje propagandne agencije Amaq. Področje terorizma je bilo nato intenzivno preiskovano znotraj mednarodnih varnostnih struktur, preiskovalci pa so iskali povezave s širšimi terorističnimi mrežami v Evropi in Bližnjem vzhodu.
Reakcije in ukrepi
Belgijske oblasti so povečale stopnjo varnosti po vsej državi, v Bruslju so uvedli najvišje stopnje varnostnih ukrepov. Vlada je razglasila žalovanje, številne evropske države pa so izrazile sožalje in ponudile pomoč pri preiskavi. Evropske institucije, ki imajo sedež v Bruslju, so začasno omejile delovanje ali uvedle dodatne varnostne ukrepe. Mednarodna skupnost, vključno z ZDA, NATO in članicami EU, je napad obsodila kot teroristični čin.
Posledice in spomin
Napadi so imeli trajne posledice za varnostne politike v Belgiji in širše v Evropi. Okrepili so sodelovanje obveščevalnih služb, nadzor nad skrajnimi skupinami in preventive proti radikalizaciji. Spominske slovesnosti in spomeniki so bili postavljeni v znak spoštovanja žrtvam, potekale so tudi iniciative za podporo družinam in preživelim.
Pravni procesi in dolgoročno spremljanje
Za vpletene storilce so potekali sodni postopki, obtožbe in sojenja pa pogosto trajajo več let zaradi obsežnosti preiskav in mednarodnih povezav. Varnostni organi še naprej spremljajo in preiskujejo mreže, ki so bile povezane s temi dogodki, da bi preprečili podobne napade v prihodnje.
Bruseljski napadi 22. marca 2016 so bili eden izmed najbolj tragičnih terorističnih dogodkov v Evropi v zadnjem desetletju in so pustili globok pečat v belgijskem in evropskem javnem življenju.
Zemljevid Bruslja, na katerem je prikazana lokacija dveh bomb
Ozadje
Belgija je del vojne proti ISIL v Iraku. Okoli 500 tujih borcev v Siriji in Iraku je Belgijcev. Ti borci večinoma prihajajo iz priseljenskih družin.
Belgija je bila v preteklosti že tarča napadov. Maja 2014 je strelec napadel Judovski muzej v Belgiji in ubil štiri ljudi. Januarja 2015 so varnostniki zaustavili skupino, ki je morda načrtovala drugi strelski pohod na Charlie Hebdo. V operaciji sta umrla dva člana skupine. Avgusta 2015 je moški na vlaku v Bruslju streljal in zabodel ljudi, preden so ga ustavili potniki.
Napadalci, ki so sodelovali v pariških napadih novembra 2015, so se nahajali v Molenbeeku, Bruselj pa je bil zaradi iskanja oseb zaprt pet dni. Salah Abdeslam, ki je morda sodeloval v pariških napadih, je bil 18. marca 2016 ujet, vsaj še en osumljenec pa je še vedno na prostosti.
Lokacije bombardiranja
Letališče Bruselj
Dve eksploziji sta odjeknili v odhodni dvorani letališča.
Ubiti in poškodovani ljudje
Vsaj 31 ljudi je bilo ubitih, več kot 230 pa poškodovanih. Trije Američani, mormonski misijonarji, so bili hudo ranjeni, prav tako pa tudi pripadnik ameriške vojske in njegova družina. Ameriško veleposlaništvo v Bruslju je ameriške državljane pozvalo, naj ne uporabljajo avtobusov in podzemne železnice.
Bruseljski osumljenec na posnetku CCTV
ISIS napadel Bruselj
Na bruseljskem letališču sta se dva moška ubila z bombami. Policija išče tretjega moškega, ki je bil skupaj z njima viden na posnetku videonadzorne kamere z letališča. Organizacija ISIL je sporočila, da stoji za napadom.
Nekaj ur po napadih je policija vstopila v hišo v Schaarbeeku, severno od Bruslja, kjer je našla bombo z žeblji, kemikalije in zastavo ISIL. Enega moškega so aretirali, vendar so ga nato izpustili.
Maalbeek - postaja Maelbeek (25684717280)
Napadalci
Belgijske oblasti so sporočile, da sta bila med tremi samomorilskimi napadalci, ki so napadli bruseljsko podzemno železnico in letališče, tudi brata Khalid in Ibrahim el-Bakraoui, oba Belgijca s kriminalno preteklostjo.Brata naj bi bila povezana z lanskimi napadi v Parizu in Salahom Abdeslamom. Tretji moški, ki se je pojavil na kamerah, je še vedno na prostosti, saj je pobegnil, ko njegova bomba ni eksplodirala.
Evropa pravi "ne" strahu
Po napadih v Bruslju so evropski voditelji dejali, da jih teror ne bo prestrašil. V Belgiji so uradniki razglasili tridnevno državno žalovanje. Belgijski predsednik vlade je dejal, da je Charles Michel ljudem, ki stojijo za napadi, poslal sporočilo: "Tistim, ki so si izbrali barbarske sovražnike svobode, demokracije in temeljnih vrednot ... ostajamo enotni kot eno."
ISIS je v svojem sporočilu, v katerem je prevzel odgovornost, na twitterju zapisal, da "bo prišlo še kaj hujšega".
Svet je žalosten
Ljudje so delili karikature in kazali žalost v črni, rumeni in rdeči barvi belgijske zastave. Drugi so objavili sporočila solidarnosti z #JeSuisBruxelles ali "Jaz sem Bruselj", kar je oda podobnemu izlitju z #JeSuisCharlie po napadu na Charlie Hebdo januarja 2015. Nekateri ljudje so turiste, ki so obtičali po zaprtju letališča, povabili v svoje domove z oznako #OpenHouse.
Francoski karikaturist Jean Plantureux, ki si pravi Plantu, je za francoski časnik Le Monde narisal čustveno karikaturo. Jočoča oseba, ovita v francosko zastavo, objema jokajočo osebo z belgijsko zastavo, kar kaže na solidarnost med državama.
Ljudje v Bruslju in drugod so prinašali cvetje in prižigali sveče, da bi pokazali, kako žalostni so po napadih.
Žalujoči med civilno službo v spomin na žrtve napadov v Parizu novembra 2015 - Pariz, 14. november 2015
Iskati