Theresa Mary (rojena Brasier, rojena 1. oktobra 1956) je britanska političarka, ki je bila predsednica vlade Združenega kraljestva med letoma 2016 in 2019. Je druga ženska na mestu britanskega predsednika vlade po Margaret Thatcher.
Rojena je bila v Eastbournu v Sussexu in odraščala v Oxfordshiru. Študirala je geografijo na St Hugh's College v Oxfordu, kjer je diplomirala leta 1977. Po univerzi je delala v finančnem sektorju, med drugim pri Bank of England, kasneje pa se je vključila v politično delo in konservativno stranko. Leta 1997 je bila prvič izvoljena v parlament kot poslanka za volilno okrožje Maidenhead v spodnjem domu britanskega parlamenta in to sedež zastopa vse od takrat.
V konservativni vladi Davida Camerona je bila od maja 2010 do julija 2016 notranja ministrica. Hkrati je med letoma 2010 in 2012 opravljala tudi funkcijo ministrice za ženske in enakost. Kot notranja ministrica je oblikovala strožjo priseljensko politiko, ki je kasneje povzročila hudo javno kritiko (vključno z zadevami, povezanimi z imigracijskim nadzorom in t. i. "hostile environment").
Po odstopu Davida Camerona po referendumu o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije je Mayeva julija 2016 postala vodja konservativne stranke in premierka. Njena vlada je bila osredotočena na pogajanja z Evropsko unijo o brexitu, pripravo izstopnega sporazuma in iskanje politične večine za načrt izstopa v britanskem parlamentu. Leta 2017 je razpisala tudi predčasne volitve (snap election), na katerih so konservativci izgubili parlamentarno večino in kasneje oblikovali vlado s podporo severnoirske stranke DUP.
Leta 2018 je kot britanska premierka gostila srečanje Commonwealtha; v nekaterih poročilih je bila omenjena tudi pod opisom predsednicaCommonwealtha, vendar ta naziv ni uradna funkcija (uradna glava Commonwealtha je britanska monarhinja).
12. decembra 2018 je 48 konservativnih poslancev predsedniku odbora 1922 siru Grahamu Bradyju poslalo pisma o nezaupnici, kar je sprožilo glasovanje o nezaupnici. Kljub temu je Mayeva zmagala na glasovanju o zaupnici med konservativnimi poslanci (rezultat je bil pred parlamentarno javnostjo predstavljan kot izraz podpore njenemu vodenju); po poročilih ji je podporo obljubilo 200 poslancev, 117 pa je glasovalo proti. Potem ko je 15. januarja 2019 njen predlog o brexitu v spodnjem domu parlamenta padel s 432 glasovi proti 202, je vodja opozicije Jeremy Corbyn vložil predlog za nezaupnico njenemu ministrstvu, ki pa ni uspel s 325 glasovi proti 306.
Njeno vodstvo je zaznamovalo večmesečno obdobje ostrih političnih pogajanj, poskusi iskanja kompromisov v parlamentu ter pritiskov znotraj lastne stranke in javnosti. Marca 2019 je Mayeva izjavila, da bo odstopila s položaja predsednice vlade, če bo parlament sprejel njen dogovor o brexitu, in tako v drugi fazi brexita odstopila pred novim voditeljem.
24. maja 2019 je napovedala, da bo njen odstop s položaja vodje stranke začel veljati 7. junija, položaj predsednice vlade pa je zapustila, ko je bil izbran njen naslednik. Nadomestil jo je Boris Johnson, ki je postal premier julija 2019.
Ocenjevanje vloge in zapuščina
Theresa May je ocenjena kot vztrajna in pogosto previdna politika, znana po tehnični in birokratski naravnanosti. Njena vladavina je bila osredotočena na izpeljavo brexita, izboljšanje javne varnosti in reforme socialne politike, hkrati pa so jo spremljale kritike glede pristopa do priseljevanja, odziva na humanitarne in družbene krize (med drugim kritike glede politike notranjega ministrstva iz njenega obdobja) ter zaostritve odnosov z delom volilnega telesa.
V osebnem življenju je poročena s Philipom Mayem; par nima otrok. Mayeva ostaja dejavna v politiki kot poslanka in javna oseba ter redno komentira vprašanja, povezana z varnostjo, enakostjo in vlogo Velike Britanije v svetu.
