Theresa May
Theresa Mary, lady May (rojena Brasier, rojena 1. oktobra 1956) je britanska političarka in predsednica vlade Združenega kraljestva med letoma 2016 in 2019.
Rodila se je v Eastbournu v Sussexu in odraščala v Oxfordshiru. Je poslanka za volilno okrožje Maidenhead v spodnjem domu britanskega parlamenta. V konservativni vladi Davida Camerona je bila notranja ministrica. Leta 2018 je bila izvoljena za predsednicoCommonwealtha.
12. decembra 2018 je 48 konservativnih poslancev predsedniku odbora 1922 siru Grahamu Bradyju poslalo pisma o nezaupnici, kar je sprožilo glasovanje o nezaupnici. Kljub temu je Mayeva zmagala na glasovanju o zaupnici, potem ko je 200 poslancev obljubilo podporo njenemu vodenju. Potem ko je 15. januarja 2019 njen predlog o brexitu v spodnjem domu parlamenta padel s 432 glasovi proti 202, je vodja opozicije Jeremy Corbyn vložil predlog za nezaupnico njenemu ministrstvu, ki pa ni uspel s 325 glasovi proti 306.
Marca 2019 je Mayeva izjavila, da bo odstopila s položaja predsednice vlade, če bo parlament sprejel njen dogovor o brexitu, in tako v drugi fazi brexita odstopila pred novim voditeljem.
24. maja 2019 je napovedala, da bo njen odstop s položaja vodje stranke začel veljati 7. junija, položaj predsednice vlade pa bo zapustila, ko bo izbran njen naslednik. Nadomestil jo je Boris Johnson.
Theresa May na srečanju s predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi, september 2016
Zgodnje življenje
May se je rodila 1. oktobra 1956 v porodnišnici na 9 Upperton Road v Eastbournu v Sussexu. May je edini otrok Zaidee Mary (rojene Barnes; 1928-1982) in Huberta Brasierja (1917-1981). Njen oče je bil duhovnik anglikanske cerkve. May se je izobraževala v osnovnih šolah in gimnazijah državnega sektorja v Oxfordshiru, leta 1977 pa je diplomirala na Univerzi v Oxfordu.
Zgodnja kariera
Med letoma 1977 in 1983 je May delal v Bank of England, med letoma 1985 in 1997 pa je bil finančni svetovalec in višji svetovalec za mednarodne zadeve pri Združenju za plačilne klirinške storitve. V tem obdobju sta umrla Mayina starša, oče v prometni nesreči leta 1981, mati pa leto pozneje zaradi multiple skleroze. May je bila od leta 1986 do 1994 svetnica v londonskem okrožju Merton, kjer je bila predsednica odbora za izobraževanje (1988-1990) ter namestnica vodje skupine in predstavnica za stanovanjsko problematiko (1992-1994).
Zgodnje politično delo
Na splošnih volitvah leta 1997 je prvič postala poslanka Konservativne stranke, leta 1999 pa je napredovala v kabinet v senci. V kabinetu v senci je opravljala več funkcij, med drugim je bila predsednica konservativne stranke (julij 2002-november 2003) in vodja senca spodnjega doma parlamenta (december 2005-januar 2009).
Notranji minister (2010-2016)
12. maja 2010 je postala notranja ministrica ter ministrica za ženske in enakost.
Decembra 2010 je Mayeva izjavila, da je bila uporaba vodnih topov v policijskih enotah v celinski Britaniji operativna odločitev, ki so se ji "visoki policijski uradniki doslej upirali". Po obsežnih nemirih poleti 2011 je njihovo uporabo zavrnila. Leta 2010 je Mayeva obljubila, da bo raven neto migracij znižala na manj kot 100 000. Februarja 2015 je The Independent poročal: "Urad za nacionalno statistiko (ONS) je objavil, da je v 12 mesecih do septembra 2014 v Združeno kraljestvo prišlo 298 000 neto migrantov, kar je več kot 210 000 v prejšnjem letu."
Na konferenci konservativne stranke 4. oktobra 2011 je Mayeva ob trditvi, da je treba spremeniti zakon o človekovih pravicah, navedla primer tujega državljana, za katerega je sodišče odločilo, da lahko ostane v Združenem kraljestvu, "ker - in tega si ne izmišljujem - je imel hišno mačko".
Maja 2012 je izjavila, da podpira istospolne poroke. Za kampanjo Out4Marriage je posnela videoposnetek.
Julija 2013 se je maja odločil prepovedati poživilo khat v nasprotju z nasvetom Svetovalnega sveta za zlorabo drog (ACMD). Svet je dejal, da ni bilo "dovolj dokazov", da povzroča zdravstvene težave.
predsednik vlade Združenega kraljestva (od leta 2016)
Volitve za vodstvo konservativne stranke 2016
Mayeva je bila kandidatka na prihajajočih volitvah za vodenje konservativne stranke. Mayeva se je opisala kot kandidatka, ki bo po "razdiralnem" referendumu (brexit) poenotila stranko. Na prvem glasovanju 5. julija 2016 je zmagala z veliko prednostjo, saj je prejela 50 % glasov. Mayeva je 7. julija prejela glasove 199 poslancev in se soočila z glasovi članov konservativne stranke v tekmi z Andreo Leadsom.
Ko se je Leadsomova 11. julija umaknila iz tekmovanja, je bila Mayeva imenovana za vodjo stranke in s tem za predsednico vlade, kar je prevzela 13. julija 2016.
Prvi dnevi
Mayeva je 13. julija 2016, ko jo je kraljica imenovala za predsednico vlade, postala druga ženska predsednica vlade Združenega kraljestva po Margaret Thatcher. Je prva ženska predsednica vlade v 21. stoletju.
Mayeva je 12. julija 2016 medijem povedala, da je "počaščena in ponižna", da je postala vodja stranke in predsednica vlade. Na nekatere pozive k splošnim volitvam (o katerih so poročali mediji) za potrditev njenega mandata so se odzvali "viri blizu gospe May", ki so po poročanju BBC dejali, da takšnih volitev ne bo.
Veliko vprašanje, s katerim se je morala Mayeva spopasti v času svojega premierskega mandata, je brexit, potem ko je Velika Britanija glasovala za izstop iz Evropske unije. Mayeva je vodila pogovore z Evropsko unijo, da bi načrtovala, kako bo potekal izstop.
Mayeva se je ukvarjala tudi z vojno v Iraku in Siriji. Britansko vojsko je uporabila v boju proti ISIS v obeh državah. Britanski vojaki so sodelovali v bitki za Mosul, kjer so pomagali iraški vojski in kurdskim silam.
Splošne volitve, 2017
18. aprila 2017 je Theresa May presenetila ljudi z izjavo, da želi 8. junija izvesti predčasne splošne volitve. Naslednji dan je spodnji dom parlamenta glasoval za izvedbo splošnih volitev junija.
Na začetku kampanje so konservativci v javnomnenjskih raziskavah močno vodili. V nadaljevanju kampanje je laburistična stranka pridobila več podpore in začela naraščati v anketah. Na dan volitev so se konservativci odrezali slabše od pričakovanj in Mayeva je izgubila večino v spodnjem domu parlamenta.
Glasovanje o nezaupnici
Predsednik odbora 1922 je 12. decembra 2018 prejel dovolj uradnih dopisov s prošnjami, da je bilo upravičeno to, čemur nekatere države westminstrskega sistema pravijo Leadership spill, ki je bil nemudoma načrtovan za naslednji večer. Mnogi pravijo, da je to posledica dogovora o brexitu in načina, na katerega Mayeva ravna s tem dogovorom. Mayeva je pred glasovanjem še isti dan povedala, da ne bo vodila svoje stranke na naslednjih parlamentarnih volitvah. Mayeva je nato zmagala na glasovanju o zaupnici.
Poraz pri brexitu
15. januarja 2019 je bila vlada Therese May v spodnjem domu britanskega parlamenta z večino 203 glasov poražena pri glasovanju o njenem dogovoru o izstopu iz Evropske unije. To je največja večina proti vladi Združenega kraljestva doslej.
Odstop
Mayeva je 24. maja 2019 napovedala, da bo 7. junija odstopila z mesta vodje konservativne stranke in da bo ostala predsednica vlade, dokler ne bo izbran njen naslednik.
Na splošnih volitvah leta 2019 je bila ponovno izvoljena v volilnem okrožju Maidenhead.
Mayeva ob napovedi odstopa pred Downing Street 10, maj 2019
Mayeva s predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu, januar 2017
Osebno življenje
6. septembra 1980 se je poročila s Philipom Johnom Mayem. Nima otrok.
Leta 2013 so ji diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 1.
May je član anglikanske cerkve in redno obiskuje nedeljsko bogoslužje.
Odličja
Stili
- Gospa Theresa Brasier (1956-1980)
- Philip May (1980-1997)
- Poslanka Theresa May (1997-2003)
- spoštovana poslanka Theresa May (od leta 2003 do danes)
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je Theresa May?
O: Theresa May je britanska političarka in predsednica vlade Združenega kraljestva med letoma 2016 in 2019.
V: Kje je bila rojena?
O: Rodila se je v Eastbournu v Sussexu.
V: Kateri položaj je zasedala v vladi Davida Camerona?
O: V vladi Davida Camerona je bila notranja ministrica.
V: Kdaj je 48 konservativnih poslancev vložilo nezaupnico siru Grahamu Bradyju?
O: 12. decembra 2018 je 48 konservativnih poslancev predsedniku odbora 1922 siru Grahamu Bradyju predložilo pisma o nezaupnici.
V: S koliko glasovi je njen predlog za brexit padel v spodnjem domu britanskega parlamenta?
O: Njen predlog za brexit je v spodnjem domu parlamenta padel s 432 glasovi proti 202.
V: Kdaj je napovedala, da bo začel veljati njen odstop s položaja vodje stranke?
O: 24. maja 2019 je napovedala, da bo njen odstop z mesta vodje stranke začel veljati 7. junija.
V: Kdo jo je zamenjal na položaju predsednice vlade?
O: Zamenjal jo je Boris Johnson.