Bombni napadi v Londonu 2005 (7/7): kronologija, žrtve in posledice

Bombni napadi v Londonu 7. julija 2005 (imenovani tudi 7/7) so bili samomorilski bombni napadi na londonski javni prevoz med jutranjo prometno konico. Izvedli so jih britanski muslimanski skrajneži; šlo je za najhujši teroristični napad na britanskih tleh po drugi svetovni vojni in prve samomorilske napade v Združenem kraljestvu.

Ob 8.50 so v razmiku približno petdesetih sekund druga za drugo eksplodirale tri bombe na treh vlakih londonske podzemne železnice, četrta pa je ob 9.47 eksplodirala na avtobusu na trgu Tavistock. Bombe so bile doma izdelane, na osnovi vodikovega peroksida in gorljivega polnila, skrite v nahrbtnikih in sprožene s strani napadalcev samih.

Kronologija in lokacije napadov

• 08:50 – Aldgate/Liverpool Street (Circle/Metropolitan line): eksplozija med postajama Liverpool Street in Aldgate. Ubitih je bilo 7 ljudi, številni so bili ranjeni.
• 08:50 – Edgware Road (Circle line): bomba je eksplodirala v bližini postaje Edgware Road. Ubitih je bilo 6 ljudi.
• 08:50 – King's Cross St Pancras – Russell Square (Piccadilly line): najhujša od treh podzemnih eksplozij v globokem predoru med postajama; zaradi težkega dostopa je bilo reševanje posebej zahtevno. Ubitih je bilo 26 ljudi.
• 09:47 – trg Tavistock (avtobus št. 30): po zaprtju delov podzemne železnice preusmerjen avtobus je eksplodiral v bližini sedeža Britanskega zdravniškega združenja in Univerzitetne bolnišnice. Ubitih je bilo 13 ljudi.

Skupno je bilo umorjenih 52 ljudi, več kot 700 pa jih je bilo ranjenih; številni so utrpeli dolgotrajne fizične in psihološke posledice.

Napadalci in priprave

• Napadalci: štirje britanski državljani – Mohammad Sidique Khan (30), Shehzad Tanweer (22), Germaine Lindsay (19) in Hasib Hussain (18) – večinoma iz Zahodnega Yorkshira. V javnosti so bili opisani kot radikalizirani posamezniki, ki so se sklicevali na skrajno islamistično ideologijo.
• Pot do Londona: z avtomobili so se odpeljali do Lutona, nato z vlakom do King's Crossa, kjer so se razšli; trije so vstopili na različne linije podzemne železnice, četrti je pozneje vzel avtobus do trga Tavistock.
• Eksplozivi: doma izdelane naprave na osnovi vodikovega peroksida in gorljivega organskega materiala so bile skrite v nahrbtnikih.
• Prevzem odgovornosti: v kasneje objavljenih videoposnetkih je bilo napadom pripisano ideološko ozadje; napadalci so omenjali britansko zunanjo politiko kot del motivacije.

Takojšen odziv in reševanje

• Nujni odziv: Metropolitanska policija, Britanska transportna policija, londonska reševalna služba in gasilci so razglasili major incident in izvajali zahtevne intervencije v predorih globokih prog ter na kraju avtobusne eksplozije.
• Zaprtje prometa: celotna podzemna železnica je bila začasno zaprta, avtobusni promet v središču mesta ustavljen, številne glavne ceste so bile zaprte. Mobilna telefonija je bila preobremenjena, komunikacija služb je tekla prek namenski sistemov.
• Bolnišnice: poškodovane so oskrbeli v več londonskih bolnišnicah (npr. Royal London, University College Hospital, St Mary's).
• Spomin in solidarnost: po vsej državi so potekale minute molka in spominske slovesnosti; London je v naslednjih dneh obnovil večino prometa, a s poostrenimi varnostnimi ukrepi.

Preiskava, sojenja in povezani dogodki

• Preiskava: policijska operacija Theseus je z obširno uporabo CCTV-posnetkov in forenzičnih analiz identificirala napadalce in njihovo pot gibanja. Sodni preiskavi (2010–2011) sta podali priporočila za izboljšanje komunikacije in evakuacijskih postopkov v tunelih.
• Poskus napadov 21. julija 2005: dva tedna po 7/7 so štiri naprave na javnem prevozu odpovedale; sledila je obsežna iskalna akcija in aretacije. Dan pozneje je policija po nesreči ustrelila neoboroženega Jean-Charlsa de Menezesa, kar je sprožilo resne razprave o pravilih uporabe sile.
• Pravosodje: udeleženci poskusa 21/7 so bili obsojeni na dolge zaporne kazni; za napade 7/7 so napadalci umrli na kraju zločina.

Žrtve in dolgoročne posledice

• Žrtve: v napadih je umrlo 52 ljudi, od otrok do upokojencev, iz več kot 15 držav. Več sto ranjenih se je spoprijemalo z dolgotrajnimi posledicami, vključno s posttravmatsko stresno motnjo in izgubo sluha.
• Podpora preživelim: vzpostavljeni so bili programi psihološke pomoči in skladi za pomoč; družine žrtev in preživeli so ustanovili podporne skupine ter sodelovali pri spominskih dogodkih.
• Varnost v prometu: izboljšana je bila radijska pokritost v predorih, protokoli za evakuacijo in usposabljanje osebja; izvedene so bile redne večagencijske vaje.

Spominska obeležja

Spominsko obeležje je bilo postavljeno 7. julija 2009 v Hyde Parku v Londonu. Sestavlja ga 52 stebrov iz nerjavečega jekla, razporejenih v štiri skupine, ki predstavljajo štiri kraje napadov; ob vsakem grozdu so navedeni čas in lokacija, imena žrtev pa so zapisana na spominski plošči. Stebri so visoki približno 3,5 metra in tvorijo prostor za tiho osebno obeleževanje. Vsako leto 7. julija potekajo uradne komemoracije.

Politični in varnostni odziv

• Strategija in zakonodaja: posodobljena je bila britanska protiteroristična strategija (CONTEST), okrepljen je bil program Prevent, sprejet je bil Zakon o terorizmu iz leta 2006 z novimi kaznivimi dejanji (npr. spodbujanje terorizma) in razširjenimi preiskovalnimi pooblastili.
• Policijsko sodelovanje: okrepljeno je bilo sodelovanje med policijo in varnostnimi službami ter ustvarjena trajnejša mreža za protiteroristično policijsko delo po vsej državi. V Londonu so ostale oborožene patrulje specializiranih enot; britanska policija kot celota pa je še naprej večinoma neoborožena.
• Varnostne službe: pri domačem protiterorizmu ključno vlogo igra MI5 (Varnostna služba), medtem ko MI6 prispeva pri mednarodnih in obveščevalnih vidikih zunaj države. Policiji je v obdobju po napadih pomagala tudi Agencija za hudo organizirano kriminaliteto (pozneje integrirana v nacionalno agencijo za boj proti kriminalu).

Napadi 7/7 so trajno zaznamovali London in Združeno kraljestvo: sprožili so razpravo o ravnotežju med svoboščinami in varnostjo, pospešili tehnične in organizacijske izboljšave v nujnih službah ter utrdili kulturo medagencijskega sodelovanja. Hkrati pa ostajajo predvsem zgodba o žrtvah, preživelih in skupnostih, ki so se po tragediji povezale.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so bili bombni napadi v Londonu 7. julija 2005?

V: Kdaj so se zgodili bombni napadi?

V: Kako so bile bombe izdelane?

V: Ali so bila v napadu postavljena spominska obeležja v spomin na umrle ali ranjene?

V: Koliko ljudi je umrlo zaradi napadov?

V: Kdo je bil odgovoren za izvedbo teh napadov?

Išči po črki