Napad v Westminsterju 2017: teroristični napad, potek in posledice
Westminstrski napad leta 2017 je bil teroristični napad, ki se je zgodil 22. marca 2017 v Londonu v Angliji. Napad se je osredotočil na območje Westminstrskega mostu, na Parlamentarnem trgu in na okolico Westminstrske palače, sedeža britanskega parlamenta. Dogodek je močno odmeval v Združenem kraljestvu in po svetu ter sprožil razprave o javni varnosti in proti-terorističnih ukrepih.
Potek napada
Popoldne 22. marca 2017 je napadalec z vozilom Hyundai zapeljal na Westminstrski most, kjer je namerno trčil v več pešcev. Po trčenju je vozilo zapeljalo v ograjo pri vhodu v Westminstrsko palačo, napadalec pa je nato stekel do vrat palače in zabodel policista na dužnosti. Napadalec je bil nato ustreljen s strani oboroženih policistov na kraju dogodka in kasneje umrl.
Žrtve in škoda
V napadu je bilo smrtno ranjenih več ljudi. Po uradnih podatkih so bili med mrtvimi civilisti in policist; skupno je bilo potrjeno pet žrtev, ki so bile ubite med napadom (vključno s pešci na mostu in policistom), poleg tega je bil smrtno ranjen tudi napadalec. Več deset ljudi je bilo ranjenih; različna poročila navajajo okoli 50 poškodovanih, od tega so nekateri utrpeli hude poškodbe.
Napadalec in motivi
Za napadalca so oblasti identificirale moškega, ki je pozneje znan kot Khalid Masood (rojeno ime pogosto navajajo kot Adrian Russell Ajao). Masood je bil po poročilih v preteklosti obsojen za razne kriminalne prekrške. Preiskave so pokazale, da je imel napadalec skrajno nasilne in radikalne poglede; javne oblasti so napad povezale z islamskim terorizmom. Skupine, ki so podpirale skrajno nasilje, so napad hvalile, vendar so preiskave pokazale, da ni dokazov, da bi napadalec deloval po neposrednem ukazu večje teroristične organizacije — šlo je za posameznika, ki je bil vsaj deloma ideološko inspiriran.
Preiskava in odziv oblasti
Glavno preiskavo je vodila Metropolitanska policija (Counter Terrorism Command) v sodelovanju z drugimi varnostnimi službami. V prvih urah in dneh po napadu so policija in varnostne agencije aretirale več oseb v okviru preiskave; številne preiskave so potekale tudi v drugih delih države. Nekateri osumljenci so bili kasneje izpuščeni brez obtožb, preiskava pa je nadaljevala ugotavljanje morebitnih sodelujočih ali omrežij.
Vladni in policijski odziv je vključeval takojšnje zaprtje parlamenta, povečano prisotnost oboroženih enot v javnih prostorih in preglede varnostnih ukrepov pri dostopih do pomembnih državnih objektov. Vlada je dogodku namenila visoko mednarodno pozornost, varnostne službe pa so okrepile preventivne ukrepe proti morebitnim novim grožnjam.
Politične in družbene posledice
Napad je sprožil množico odzivov — od obsojanja nasilja in pozivov k enotnosti do razprav o ukrepih za preprečevanje radikalizacije. V političnem prostoru so bile poudarjene teme, kot so financiranje policije, obveščevalno sodelovanje, meja civilnih svoboščin in ukrepi proti spletnemu razširjanju skrajnih vsebin. Mnogi so zahtevali okrepitev varnostnih ukrepov okoli ključnih institucij, hkrati pa so civilne organizacije opozarjale na potrebo po preprečevanju stigmatizacije skupnosti.
Spomini, procesi in varnostne spremembe
Po napadu so bile na mestih dogodka postavljene začasne in kasneje trajnejše fizične prepreke ter izboljšani nadzorni sistemi okoli Westminstrske palače in drugih ranljivih lokacij. Vsakoletno se je odvijalo spominjanje žrtev, izvedene so bile tudi lokalne in nacionalne slovesnosti v spomin na umrle. Preiskovalna poročila in notranje analize policije so pripomogle k preispitvam delovanja varnostnih struktur in k uvajanju priporočil za hitro odzivanje ob podobnih incidentih.
Povezava s preteklimi napadi
Westminstrski napad je bil prvi večji teroristični incident v Londonu po bombnih napadih 7. julija 2005, kar je dodatno poudarilo njegov pomen v zgodovini sodobne britanske varnosti. Dogodek je v javnosti sprožil spomine na prejšnje napade in okrepil diskusijo o dolgoročnih strateških pristopih k boju proti terorizmu.
Napad v Westminsterju leta 2017 je tako zaznamoval tako žrtve in njihove družine kot tudi širšo javnost, varnostne politike in zakonodajo. Dolgotrajni učinki vključujejo spremembe v fizični zaščiti pomembnih objektov, izboljšano koordinacijo varnostnih služb in trajen javni spomin na posledice politično motiviranega nasilja.
Napadalec
Metropolitanska policija je napadalca identificirala kot 52-letnega Britanca Khalida Masouda. Rodil se je kot Adrian Russell Elms, pozneje se je morda preimenoval v Adriana Russella Ajao.
Lokalni mediji poročajo, da se je leta 2009 v zaporu spreobrnil v islam in se preimenoval v Khalida Masouda. Po navedbah policije je uporabljal tudi več drugih vzdevkov, med drugim Khalid Choudry. Masood je bil rojen v Kentu, po mnenju detektivov pa je nazadnje živel v West Midlandsu. Masood naj bi bil med letoma 2005 in 2009 v Savdski Arabiji učitelj ali vzgojitelj angleščine. Nato se je vrnil v Združeno kraljestvo in delal kot učitelj angleščine kot drugega jezika v Lutonu.
Masood je bil že prej v preiskavi MI5, vendar je Scotland Yard sporočil, da trenutno ni predmet nobene preiskave. O njegovi nameri, da bi izvedel teroristični napad, ni bilo nobenih predhodnih obveščevalnih podatkov. V preteklosti je bil že večkrat obsojen zaradi napadov, vključno s hudimi telesnimi poškodbami, posedovanja napadalnega orožja in kršitev javnega reda in miru iz leta 1983. Za teroristična kazniva dejanja ni bil obsojen. Nekatere novice so pokazale slike Masouda, ki so ga zdravniki oskrbeli.
Vprašanja in odgovori
V: Kdaj se je zgodil napad na Westminster?
O: Napad v Westminstru se je zgodil 22. marca 2017.
V: Kje se je zgodil napad?
O: Napad se je zgodil na Westminstrskem mostu, na Parlamentarnem trgu in na območju Westminstrske palače.
V: Kaj se je zgodilo med napadom?
O: Vozilo Hyundai je zapeljalo v množico ljudi blizu vrat palače, napadalec pa je zabodel policista, ki je kasneje zaradi poškodb umrl.
V: Koliko ljudi je umrlo zaradi napada?
O: V napadu je umrlo pet ljudi.
V: Ali je bil to prvi večji napad v Londonu?
O: Ne, to ni bil prvi večji napad v Londonu, bil pa je največji po bombnih napadih 7. julija 2005.
V: S čim naj bi bil povezan motiv napada?
O: Motiv napada naj bi bil povezan z islamskim terorizmom.
V: Ali je napadalec preživel?
O: Iz besedila ni razvidno, ali je napadalec preživel ali ne.
