George VI (roj. Albert Frederick Arthur George Windsor; 14. decembra 1895 — 6. februarja 1952), v slovenščini pogosto imenovan tudi Jurij VI, je bil kralj (monarh) Združenega kraljestva od 11. decembra 1936 do svoje smrti. Na prestol je prišel po odstopu svojega starejšega brata Edvarda VIII., ki je istega leta abdiciral (odstopil) in se poročil z Wallis Simpson. George se je leta 1923 poročil z Elizabeth Bowes-Lyon; bila sta partnerja vse do njegove smrti.

Zgodnje življenje in vojaška služba

George se je rodil kot drugi sin kralja Georgea V in kraljice Mary. V mladosti je prejel klasično vzgojo za člana kraljeve družine, služboval pa je tudi v britanski vojski med prvo svetovno vojno, kjer je bil poslan na zahodno fronto v pomembnejše podporne in administrativne vloge. Po vojni je nadaljeval javne dolžnosti kot član kraljeve družine, dokler ga je bratov odstop ni postavil v položaj naslednika prestola.

Družina

  • Žena: Elizabeth Bowes-Lyon (od 1923).
  • Otroke sta imela dve hčeri: starejšo Elizabeto (kasneje kraljica Elizabeta II.) in mlajšo princesko Margaret.

Vladavina in druga svetovna vojna

Kot kralj je George VI opravljal tako ceremonialne kot ustavne dolžnosti. Njegova vladavina je zajemala ključno obdobje v zgodovini 20. stoletja — predvsem drugo svetovno vojno (1939–1945). Med vojno je postal izjemno priljubljen po vsej državi in v britanskem imperiju zaradi svoje odločnosti, javnih nastopov in simbolične bližine ljudem. V najtežjih mesecih, v času bliskovite vojne in zračnih napadov na London, sta z družino ostala v Buckinghamski palači; ta sporočilni gest je okrepil moralo prebivalstva, saj je palača bila večkrat tarča bombnih napadov, a sta kralj in kraljica ostala v mestu kot znak solidarnosti.

V času vojne je imel George VI tesne delovne odnose z vodstvom vlade; eden izmed njegovih najpomembnejših sodelavcev je bil njegov vojaški predsednik vlade Winston Churchill, ki ga je na dan zmage v Evropi (1945) povabil, da se pridruži kraljevi družini pri praznovanju poraza nacistov. Po vojni se je imperij soočal s hitrimi spremembami — denimo z izgubo indijskih posestev in končnim prenehanjem naslova imperator Indije — in George VI je kot monarh moral spremljati prilagoditve v ustaljenih državnih odnosih.

Jecljanje in delo z Lionlom Logueom

George VI je imel dolgotrajne težave z govorom — jecljal — kar je predstavljalo velik izziv za opravljanje javnih obveznosti monarha, predvsem televizijskih in radijskih govorov. Pomembno vlogo pri izboljšanju njegovega govora je odigral avstralski logoped Lionel Logue, ki je z njim več let opravljal intenzivno terapijo in vajami za sproščanje in izgovorjavo. Njuno sodelovanje je kasneje, zaradi izjemnega človeškega odnosa in rezultata, postalo predmet zanimanja in je bilo leta 2010 upodobljeno v filmu z naslovom Kraljev govor (The King's Speech), v katerem sta vloge odigrala Colin Firth (George VI) in Geoffrey Rush (Lionel Logue).

Zdravje, smrt in pogreb

George VI je imel v poznih letih zdravstvene težave, deloma povezane z intenzivnim kajenjem. pljučnim rakom in bil deležen državnega pogreba, saj je bil močan kadilec. Umrl je 6. februarja 1952 na posesti Sandringham; bil je star 56 let. Po njegovi smrti je na prestol nastopila njegova starejša hči Elizabeta.

Zapuščina

George VI ostaja v zgodovini zapisan kot monarh, ki je svoj položaj prevzel v času ustavne krize in ga obdržal s pogumom skozi najtežje preizkušnje 20. stoletja. Njegovo vodstvo med vojno, prizadevanje za opravljanje javnih dolžnosti kljub osebni stiski in odnos do javnosti so pomembno vplivali na kasnejšo podobo britanske monarhije. Njegova zgodba — tako zasebna kot javna — še naprej priteguje pozornost zgodovinarjev in širše javnosti, zlasti zaradi njegove osebne rasti in odnosa do dolžnosti.