Solsticij – kaj je sončev obrat, vrste in pomen
Solsticij – vse o sončevem obratu: vrste, pomen in kulturne tradicije. Izvedite, kdaj nastopijo najdaljši in najkrajši dnevi ter kako vplivajo na letne čase.
Solsticij je astronomski dogodek, ki se zgodi dvakrat na leto, ko Sonce doseže najvišji položaj na nebu, gledano s severnega ali južnega tečaja. Dan solsticija je bodisi "najdaljši dan v letu" bodisi "najkrajši dan v letu" za kateri koli kraj na Zemlji, saj je dolžina časa med sončnim vzhodom in zahodom na ta dan letni maksimum ali minimum za ta kraj. Ime izhaja iz latinskih besed sol ("sonce") in sistere ("stati"). V času solsticija Sonce miruje; to pomeni, da se sezonsko gibanje Sončeve poti ustavi, preden se obrne v drugo smer. Severni solsticij nastopi junija, ko je Sonce na najvišji točki, gledano s severnega tečaja. Južni solsticij nastopi decembra, ko je Sonce na najvišji točki, gledano z južnega tečaja.
Solsticiji so skupaj z enakonočji povezani z letnimi časi. V nekaterih kulturah označujejo začetek ali sredino poletja in zime.
Kdaj se zgodita solsticija
Solsticiji se vsako leto pojavljata približno ob naslednjih datumih:
Astronomski vzrok
Glavni vzrok solsticija je nagib Zemljine osi glede na ravnino njene orbite okoli Sonca (imenovano ekliptika). Ta kot nagiba znaša približno 23,44°. Zaradi tega nagiba na eni polobli Sonce pozimi vzhaja in zahaja bolj južno, pozimi pa bolj severno — kar povzroča različne dolžine dneva v različnih obdobjih leta. Na solsticiju Sončeva navidezna deklinacija doseže svoj ekstrem (največjo ali najmanjšo vrednost) in nato začne spreminjati smer.
Učinki na dolžino dneva in polarne pojave
Na poletni solsticij (na določeni polobli) je dolžina dneva največja, na zimskem pa najmanjša. V polarnih območjih so posledice najbolj izrazite:
Kulturni pomen in praznovanja
Solsticiji imata močno simbolno vlogo v številnih kulturah. Poletni solsticij je pogosto povezan s praznovanji plodnosti, žetve in ognja (npr. keltske in nordijske tradicije, kresovanje), medtem ko je zimski solsticij povezan z idejami ponovnega rojstva Sonca, svetlobe in začetkov (npr. praznovanja, kot so Yule, kitajski praznik Dongzhi, in južnoameriški obredi, kot je Inti Raymi v preteklih oblikah). Znanstvene in megalitske zgradbe — na primer Stonehenge ali Newgrange — kažejo, da so že neandertalske in zgodnje civilizacije spremljale solsticije in jim prilagajale gradnjo.
Merjenje in opazovanje
Solsticij je mogoče določiti z natančnimi astronomskimi opazovanji Sončevega položaja, merjenjem njegove dekline ali z izračuni iz položaja Zemlje v orbiti. V preteklosti so za določanje solsticija uporabljali enostavne instrumente, kot je gnomon (senca stebra), zdaj pa se uporablja sodobna opazovalna tehnologija in astronomski izračuni. Zaradi precesije enakonočij se sčasoma spreminja ozvezdje, v katerem Sonce stoji ob solsticiju; imena tropikov (Tropski rak oziroma Tropik Kozoroga) izvirajo iz položaja Sonca v času, ko so bila imena dodeljena.
Pogoste zmote
Obstaja nekaj pogostih napačnih predstav o solsticiju:
Zaključek
Solsticij je temeljni astronomski dogodek, ki ima tako znanstven pomen (opredeljanje letnih časov, astronomija) kot tudi bogato kulturno in zgodovinsko vlogo v človeškem življenju. Razumevanje njegovega vzroka in pojavov, ki mu sledijo, pomaga pojasniti naravne cikle in pomen praznovanj, povezanih s svetlobo in temo skozi leto.
Sonografija, posneta v puščavi Atacama na južni polobli. To je fotografija z dolgo osvetlitvijo, ki je bila šest mesecev od decembra 2009 do junijskega solsticija 2010 izpostavljena proti severu. Pot sonca po nebu vsak dan od sončnega vzhoda do zahoda je na tej sliki vidna od desne proti levi; pot naslednjega dne poteka nekoliko nižje, vse do dneva zimskega solsticija, katerega pot je na sliki najnižja. Kredit: ESO/R. Fosbury/T. Trygg/D. Rabanus.
Junijski solsticij
Junijski solsticij nastopi, ko je severna polobla Zemlje nagnjena proti Soncu, južna polobla Zemlje pa je nagnjena stran od Sonca. Na severnem tečaju Sonce doseže najvišjo točko na nebu, nato pa se začne spuščati. Ob junijskem solsticiju je Sonce neposredno nad neko točko na Rakavem polotoku; to je najbolj severna točka, ki jo kdajkoli doseže podsolarna točka. Na severni polobli se junijski solsticij imenuje poletni solsticij (in označuje najdaljši dan v letu), na južni polobli pa zimski solsticij (in označuje najkrajši dan v letu). Junijski solsticij je običajno 21. junija.
Decembrski solsticij
Decembrski solsticij nastopi, ko je južna polobla Zemlje nagnjena proti Soncu, severna polobla Zemlje pa je nagnjena stran od Sonca. Na južnem tečaju Sonce doseže najvišjo točko na nebu, nato pa se začne spuščati. Ob decembrskem solsticiju je Sonce neposredno nad neko točko na Kozorogovem obratniku; to je najbolj južna točka, ki jo kdajkoli doseže. Na južni polobli se decembrski solsticij imenuje poletni solsticij (in označuje najdaljši dan v letu), na severni polobli pa zimski solsticij (in označuje najkrajši dan v letu). Decembrski solsticij je običajno 21. decembra.
Praznovanja
Čeprav natančni vzroki dolgo niso bili znani, so učinek (krajšanje ali daljšanje dni) prepoznali v številnih starodavnih kulturah. Številne predkrščanske kulture, kot so druidska, germanska in nordijska vera, so zato te dogodke praznovale kot praznike.
Ko je pomen starih verstev izginil, je krščanska religija prevzela nekatere praznike, ki so se nato izvajali v čast novi (krščanski) priložnosti. Na primer, datum božiča v katoliški in protestantski veri je le tri dni oddaljen od decembrskega solsticija.
Sorodne strani
- Poletni solsticij
- Zimski solsticij
- Severna polobla
- Južna polobla
- Vzhodna polobla
- Zahodna polobla
- Sezona
- Equinox
- Ekvator
- Rakov tropik
- Tropik kozoroga
- Arktični krog
- Antarktični krog
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je solsticij?
O: Solsticij je astronomski dogodek, ki se zgodi dvakrat na leto, ko Sonce doseže najvišji položaj na nebu, gledano s severnega ali južnega tečaja.
V: Kakšen je pomen dneva solsticija?
O: Dan solsticija je bodisi "najdaljši dan v letu" bodisi "najkrajši dan v letu" za kateri koli kraj na Zemlji, saj je dolžina časa med sončnim vzhodom in zahodom na ta dan letni maksimum ali minimum za ta kraj.
V: Od kod izvira ime solsticij?
O: Ime "solsticij" izhaja iz latinskih besed sol ("sonce") in sistere ("stati").
V: Kaj se dogaja med solsticijem?
O: Med solsticijem Sonce miruje; to pomeni, da se sezonsko gibanje Sončeve poti ustavi in nato spremeni smer.
V: Kdaj nastopi severni solsticij?
O: Severni solsticij nastopi junija, ko je Sonce na najvišji točki, gledano s severnega tečaja.
V: Kdaj nastopi južni solsticij?
O: Južni solsticij nastopi decembra, ko je sonce najvišje, gledano z južnega tečaja.
V: Kako so solsticiji in enakonočja povezani z letnimi časi?
O: Solsticiji in enakonočja so povezani z letnimi časi. V nekaterih kulturah označujejo začetek ali sredino poletja in zime.
Iskati