Nesreče: definicija, vrste, vzroki in preprečevanje

Nesreče: definicija, vrste, vzroki in preprečevanje — praktični nasveti za zmanjšanje prometnih poškodb, požarov in domačih nezgod. Naučite se prepoznati in preprečiti nevarnosti.

Nesreča je dogodek, pri katerem gre nekaj narobe, čeprav to ni bilo mišljeno. Lahko gre za telesno poškodbo, materialno škodo ali neprijetne posledice za čustveno ali družbeno življenje. Nesreče delimo na fizične in ne-fizične. Fizične nesreče vključujejo na primer trki, poškodbe in padce. Nefizične nesreče so situacije, kot so pomotoma izdana skrivnost, pozabljeno pomembno opravilo ali izbris pomembne računalniške datoteke.

Vrste nesreč

Nesreče se pojavljajo v različnih okoljih in oblikah. Nekatere pogoste vrste:

• Prometne nesreče: vključujejo avtomobile, avtomobili, avtobuse, tovornjake in kolesa. Za prometne nesreče veljajo posebni varnostni ukrepi in zakonodaja.
• Požarne nesreče: požari v domovih, industriji ali v naravi, ki lahko povzročijo hude opekline, zadušitev zaradi dima ali zastrupitve s strupenimi plini.
• Domne nesreče: padci, ureznine, opeklinice in zadušitve, ki se zgodijo doma ali v bližini.
• Delovne nesreče: nesreče na delovnem mestu v industriji, gradbeništvu, zdravstvu ipd.
• Letalske in pomorske nesreče: redkejše, a pogosto zelo odmevne nesreče velikega obsega.
• Nefizične nesreče: izguba podatkov, napake v postopkih, razkritje zaupnih informacij ipd.

Prometne nesreče in obseg problema

V prometnih nesrečah v ZDA vsak mesec umre na tisoče ljudi, v svetu pa vsak teden umre in se poškoduje še več ljudi. Kljub temu so najbolj pogoste nesreče v vsakdanjem življenju manj dramatične — pogosto gre za posamezne primere poškodb, ki pritegnejo manj medijske pozornosti, a skupno predstavljajo velik javnozdravstveni problem.

Vzroki nesreč

Vzroki nesreč so pogosto kombinacija več dejavnikov:

• Človeški dejavnik: nepozornost, utrujenost, alkohol, droge, pomanjkanje usposobljenosti ali napačna ocena tveganja.
• Tehnične okvare: okvare vozil, strojne opreme ali električnih instalacij.
• Okoljski dejavniki: slabo vreme, spolzek teren, slaba vidljivost.
• Organizacijski vzroki: pomanjkljivi postopki, slabo vzdrževanje, pomanjkanje varnostne kulture.
• Preprosti in nepričakovani razlogi: pogosto so vzrok velike nesreče majhne napake — pozabljena sveča blizu nečesa vnetljivega, napaka v opremi ali stare električne žice.

Požarne nesreče — specifičnosti

Večino smrtnih primerov zaradi poškodb povzročijo požarne nesreče. Nenamerni požari so eden od glavnih vzrokov nenamernih smrti. Glavni vzrok smrti pri požarih so opekline, lahko pa do smrti pride tudi zaradi vdihavanja dima in strupenih plinov. Pogosto so vzroki zelo vsakdanji — neprevidno ravnanje z ognjem, okvare v električnih inštalacijah, nepravilna uporaba ogrevalnih naprav ali nepravilno shranjevanje vnetljivih snovi.

Preiskave nesreč

Nesreče pogosto preiskujemo zato, da se naučimo, kako se jim v prihodnje izogniti. S preučevanjem vzrokov lahko identificiramo tako neposredne kot korenske vzroke in uvedemo ukrepe za zmanjšanje ponovitev. Včasih vodijo preiskave k nepričakovanim odkritjem, kot je bilo odkritje penicilina v zgodovini medicine.

Preprečevanje in varnostni ukrepi

Večina nesreč je v veliki meri preprečljiva z ustreznimi ukrepi. Nekateri osnovni pristopi:

• Izobraževanje in usposabljanje: prometna varnost, prva pomoč, usposabljanje delavcev za varno delo.
• Tehnični ukrepi: redno vzdrževanje vozil in opreme, namestitev alarmov, detektorjev dima in ogljikovega monoksida, varnostne ograje in zaščitne opreme.
• Organizacijski ukrepi: varnostni postopki, ocene tveganja, nadzor in delovno-pravna pravila.
• Osebna zaščita: uporaba varnostnih pasov, otroških sedežev, čelad, zaščitnih očal in obutve ter pravilna uporaba orodij.
• Preprečevanje požarov: ne puščajte sveč brez nadzora, shranjujte vnetljive snovi varno, redno preverjajte električne inštalacije in imeti na voljo gasilnik ter načrt evakuacije.
• Kultura varnosti: spodbujanje prijave nevarnih situacij in "near miss" dogodkov, da se lahko ukrepa preden pride do nesreče.

Prva pomoč in nujni ukrepi

Pri nesreči je najpomembnejše hitro in mirno ukrepanje:

• Preverite varnost mesta nesreče — ne tvegajte večje obremenitve.
• Če je potrebno, pokličite nujno pomoč (v EU in Sloveniji 112).
• Če je poškodovanec pri zavesti, ga pomirite; če ne diha ali ima hude krvavitve, začnite s prvo pomočjo po zmogljivostih in znanju.
• Uporabite osnovne ukrepe prve pomoči: zaustavitev krvavitve, osnovno oživljanje (če ste usposobljeni), zaščita pred nadaljnjo škodo.

Pomembno: za podrobna navodila in napredne postopke se udeležite uradnega tečaja prve pomoči.

Ranljive skupine in dejavniki tveganja

Najbolj ranljivi so otroci, starejši ljudje, osebe s posebnimi potrebami in tisti, ki delajo v nevarnih poklicih. Dejavniki tveganja vključujejo tudi socialno-ekonomske razmere, slabo zdravstveno stanje, pomanjkanje izobrazbe in neurejene delovne razmere.

Kaj storiti po nesreči

Po nesreči je priporočljivo:

• Prijaviti dogodek odgovornim (policija, delodajalec, zavarovalnica).
• Zbrati dokaze, fotografirati kraj nesreče in zabeležiti izjave prič, če je to varno in mogoče.
• Poiščite zdravniško pomoč — tudi če poškodbe sprva niso videti hude, se lahko simptomi pojavijo kasneje.
• Udeležiti se preiskave ali analiz, ki lahko pomagajo preprečiti prihodnje nesreče.

Celovita obravnava nesreč zahteva kombinacijo izobraževanja, tehničnih rešitev, ustreznih postopkov in odgovornega vedenja posameznikov in organizacij. Z doslednim izvajanjem preventivnih ukrepov lahko bistveno zmanjšamo tveganje za nesreče in njihove posledice.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je nesreča?

V: Kateri so primeri fizičnih nesreč?

V: Kateri so primeri nefizičnih nesreč?

V: Koliko ljudi umre vsak mesec v Združenih državah Amerike zaradi prometnih nesreč?

V: Zakaj se poškodbe v nesrečah pogosteje zgodijo doma kot drugje?

V: Kako se lahko naučimo, kako se izogniti nesrečam v prihodnosti?

V: Kaj je glavni vzrok smrti pri požarih?

Išči po črki