Golda Meir (izgovorjava [Gol-da My-ear]; hebrejsko: גולדה מאיר, arabsko: جولدا مائير, rojena Golda Mabovitch, 3. maj 1898 – 8. december 1978, med letoma 1917 in 1956 znana kot Golda Myerson) je bila četrta predsednica vlade Države Izrael in doslej edina ženska na tem položaju.

Zgodnje življenje in selitev

Golda Meir se je rodila v mestu, ki je danes del Kijeva (takrat Ruskega imperija). Kot otrok se je družina preselila v Združene države Amerike, kjer je odrasla v Milwaukeeju, Wisconsin. V ZDA se je vključila v cionistično in delavsko gibanje; poročila se je z Morrisom Myersonom leta 1917. Leta 1921 sta se z možem odločila za priselitev v Palestino (takrat pod britanskim mandatom), kjer je Meirova nadaljevala družbeno in politično delo.

Vzpon v politiki

Golda Meir je bila ena od aktivnih graditeljic nove države Izrael in je bila med podpisniki Deklaracije o neodvisnosti leta 1948. Postala je vodilna članica delavskega gibanja in sindikatov ter imela pomembno vlogo v organizacijah, kot je Histadrut in Židovska agencija. V izraelski vladi je opravila več pomembnih funkcij; najprej je bila ministrica za delo, kasneje pa tudi zunanja ministrica (preden je leta 1969 postala predsednica vlade). V političnem prostoru je dolgo veljala za vodilno osebnost stranke Mapai in pozneje Združene delavske stranke.

Predsednica vlade (1969–1974)

Golda Meir je 17. marca 1969 uradno prevzela položaj izraelske predsednice vlade. Bila je tretja ženska na svetu, ki je vodila vlado države (po Sirimavo Bandaranaike in Indiri Gandhi) in jo je mediji pogosto poimenovali »železna lady« — izraz, ki so ga začeli uporabljati še pred britansko premierko Margaret Thatcher.

Najpomembnejši dogodki njenega mandata

  • Poletne olimpijske igre 1972: eden najbolj tragičnih dogodkov je bil umor enajstih izraelskih športnikov na olimpijskih igrah v Münchnu. Ta teroristični napad je močno pretresel izraelsko družbo in vlado.
  • Jomkipurska vojna leta 1973: presenetil jo je oborožen napad koalicije držav na čelu z Egiptom in Sirijo. Vojna je prinesla težke izgube in kritiko znotraj Izraela glede pripravljenosti obrambe ter odziva vlade.

Kritike, preiskave in odstop

Po koncu jomkipurske vojne je bila vlada deležna ostre kritike zaradi predhodnih obveščevalnih napak in pomanjkljive pripravljenosti. Ustanovljena je bila preiskovalna komisija (Agranatova komisija), ki je preučila vzroke za vojno in odgovornost vodilnih vojaških in civilnih struktur. Komisija ni neposredno obtožila Meirove za začetne napake pri odločanju, vendar je javni pritisk in nezadovoljstvo pripeljal do njene odločitve, da januarja 1974 napove odstop, ki je stopil v veljavo nekaj mesecev pozneje — uradno je funkcijo zapustila junija 1974.

Osebno življenje, smrt in zapuščina

Golda Meir je bila znana po odločni osebnosti, neposrednem načinu govora in močnem začetnem stališču do varnosti Izraela. Po odhodu s položaja je ostala javno prepoznavna oseba, vendar se je umaknila iz aktivne politike. Umrla je 8. decembra 1978 v Jeruzalemu; povzročila jo je bolezen (rak). Njena zapuščina je kompleksna: za nekatere je simbol državotvorne vzdržljivosti in neodvisnosti, za druge pa primer vodstvenih napak v izrednih razmerah. Vsekakor ostaja ključna figura zgodovine sodobnega Izraela in ena izmed prvih žensk, ki so vodile državo v svetovnem merilu.

Opomba: Golda Meir je ostala edina ženska predsednica vlade Izraela do danes in njeno življenje ter politično delo še vedno predmet obsežnih razprav, knjig in študij.