Franz Kafka (rojen 3. julija 1883 v Pragi - umrl 3. junija 1924 blizu Dunaja) je bil nemško govoreči pisatelj češkega rodu. Njegova najbolj znana dela so Metamorfoza ter romana Proces in Grad. Za časa njegovega življenja ni bilo objavljenih veliko njegovih del. Prijatelja je prosil, naj poskrbi, da bodo vsa njegova dela, ki niso bila objavljena, vključno s tremi romani, po njegovi smrti uničena. Na srečo jih prijatelj ni uničil in so bili objavljeni po Kafkovi smrti.
Kafka piše o strašljivem svetu okoli sebe, ki ga pogosto ni razumel. Značilna situacija v njegovih knjigah je nekdo, ki je nekam odšel, da bi odnesel sporočilo, vendar ne ve, kakšno je to sporočilo in komu je namenjeno. Ljudje, ki jih srečuje, ga še bolj zmedejo. Včasih, ko se ljudje znajdejo v takšnih nenavadnih, nočnih morah, so opisane kot kafkovske situacije.
Življenjski okvir
Kafka se je rodil v nemško govoreči judovski družini v dvojezični in večkulturni Pragi, ki je bila tedaj del Avstro-Ogrske. Študiral je pravo na Nemški univerzi v Pragi in si pozneje zaradi zaposlitve zagotovil stabilen dohodek kot uradnik na Zavarovalnem inštitutu za primeri nezgod v Kraljevini Češki (Workers' Accident Insurance Institute). Poklicno življenje mu je prineslo natančnost in poznanstvo z birokratskimi strukturami, ki se zrcalijo v njegovem pisanju.
Bil je bolnega zdravja — dolgo mu je povzročala težave tuberkuloza — in imel zapleten medosebni svet: dolga prijateljstva in tudi razgibane ljubezenske vezi, med katerimi so najznamenitejše dopisovanja s Felice Bauer in Milena Jesenská. V zadnjih letih svojega življenja je bil povezan z Doro Diamant. Umrl je 3. junija 1924 v sanatoriju v bližini Dunaja (Kierling).
Glavna dela
Kljub skromni objavljeni zapuščini za časa življenja so Kafkova dela zelo vplivala na literaturo 20. stoletja. Med najpomembnejšimi so:
- Die Verwandlung (Metamorfoza, 1915) — kratka novela o Gregorju Samsi, ki se spremeni v ogromno žuželko;
- Der Process (Proces, objavljeno posthumno 1925) — fragmentiran roman o človeku, ki je vpleten v nerazumljiv sodni postopek;
- Das Schloss (Grad, objavljeno posthumno 1926) — roman o človeku, ki poskuša vzpostaviti stik z oblastmi v skrivnostnem gradu;
- Der Verschollene (znan tudi kot Amerika, objavljeno posthumno 1927) — delno dokončan roman o mladcu v tujini;
- Številne kratke zgodbe, dnevniški zapisi in pisma, ki razkrivajo njegovo miselnost in ustvarjalni proces.
Večina romanov je bila objavljena šele po njegovi smrti po zaslugi prijatelja in literarnega izvršitelja Maxa Broda, ki ni upošteval Kafkovih navodil o uničenju del.
Teme in slog
Kafkovo pisanje zaznamujejo:
- občutek tujih, odtujenosti in notranje izključenosti posameznika;
- absurdne, neosebne in nerazumljive birokracije;
- občutki krivde, obsedenosti z odgovornostjo ter nezmožnosti uresničiti želje;
- simbolizem in sanjski ali nočno-marenjski ton, ki bralca postavlja pred nepričakovane, a presenetljivo logične zaplete;
- jasen, jedrnat slog, pogosto z elementi ironije in črne komike.
Njegove zgodbe so mnogokrat strukture bližje pravljici ali alegoriji kot realistično narativu, vendar delujejo izjemno sodobno zaradi univerzalnosti tem.
Pomen "kafkovskega"
Iz izraza "kafkovski" (= kafkovsko) se je razvil splošen literarni in vsakdanji pojem za situacije, ki so:
- nočno-marenjske, absurdene in brezizhodne;
- obvladane z nerazumljivimi, neprizanesljivimi birokratskimi strukturami;
- polne izolacije, nesporazumov in včasih grotesknega premika pomena.
Ta termin se uporablja tudi zunaj literature za opisovanje pravnih, upravnih ali družbenih situacij, kjer posameznik naleti na nelogične in neosebne ovire.
Vpliv in zapuščina
Kafkovo delo je imelo velik vpliv na modernistično in postmodernistično literaturo ter na filozofske smeri, kot sta eksistencializem in absurdizem. Njegove motive so obravnavali pisatelji, filozofi, režiserji in umetniki po vsem svetu. Dela so bila prevedena v številne jezike in so predmet obsežnih literarnih, psihoanalitičnih in filozofskih interpretacij.
V Pragi deluje Kafka muzej, poleg tega pa so njegovi zapisi, dnevniki in obsežna korespondenca pomemben vir za preučevanje njegovega življenja in ustvarjalnega procesa. Zaradi Maxa Broda in drugih ureditev je današnja svetovna bralna javnost lahko spoznala in ocenila njegov izjemen prispevek k literaturi.
Kje začeti z branjem
Za bralce, ki se želijo spoznati s Kafko, so običajno najbolj dostopne krajše zgodbe, predvsem Metamorfoza. Za tiste, ki jih zanima globlje potopitev v njegove teme, so pomembni Proces in Grad, čeprav sta oba delno nedokončana in zahteva potrpežljivo branje ter odprtost za simboliko in nesigurnost.

