Mastocit: vloga v imunskem sistemu, histamin in pomen pri alergijah

Mastocit: vloga v imunskem sistemu, sproščanje histamina in pomen pri alergijah ter anafilaksiji — kako delujejo, zakaj povzročajo simptome in vplivajo na zdravje.

Avtor: Leandro Alegsa

Mastocit je kot bela krvnička (levkocit), ki živi in deluje v tkivih. Nastane v kostnem mozgu in dozori v tkivih, kjer se brani pred paraziti. Mastociti so stacionarne (tkivne) celice, zato jih navadno najdemo v stiku z zunanjo okolico: v koži, sluznicah dihal, prebavilih in okoli krvnih žil ter živcev.

Struktura in mediatorji

Mastociti imajo veliko granul, bogatih s histaminom in heparinom. V granulah se poleg histamina in heparina shranjujejo tudi proteaze (npr. tryptaza, chymase), citokini, rastni faktorji in druge bioaktivne snovi. Po aktivaciji celice te mediatorje hitro sproščajo (degranulacija) ali pa sintetizirajo nove mediatorje (npr. prostaglandine, levkotriene, TNF-alfa), ki povzročijo lokalne in sistemske učinke.

Vloga v imunskem sistemu

Mastociti imajo pomembno zaščitno vlogo pri celjenju ran, angiogenezi in obrambi pred patogeni, predvsem paraziti. Preko receptorskih sistemov (npr. visok afinitetni receptor za IgE – FcεRI, TLR receptorji, receptor za stem cell factor c-KIT/CD117) zaznavajo prisotnost patogenov ali imunskih kompleksov in potem sprožijo vnetni odziv. Sproščeni mediatorji privabljajo druge imunske celice, povečajo prepustnost kapilar in pomagajo odstraniti mikroorganizme ter poškodovana tkiva.

Mastocit in alergije

So delni vzrok za alergijo in anafilaksijo, ker igrajo ključno vlogo pri tipično IgE-posredovanih preobčutljivostih (tip I). Pri ponavljajoči se izpostavitvi alergenu se na mastocitih poveča število IgE, vezanega na FcεRI; ob ponovnem stiku z allergenom pride do prečne povezave IgE in hitro sledi degranulacija, kar povzroči sprostitev histamina in drugih mediatorjev. To vodi do srbenja, rdečine, otekline, krčev v bronhih (astma), driske ali v najslabšem primeru do anafilaktičnega šoka.

Razlike med mastociti in bazofili

Mastocit je po videzu in delovanju zelo podoben bazofilu, vrsti belih krvničk. Vendar pa nista enaki. Glavne razlike so:

  • Mesto: mastociti so tkivne celice, bazofili cirkulirajo v krvi;
  • Izvor in razvoj: oboje izhaja iz kostnega mozga, vendar se mastociti dokončno dozorevajo v tkivih;
  • Funkcija in vsebnost granul: imata podobne mediatorje, vendar se razlikujeta v specifiki in količini shranjenih snovi;
  • Življenjska doba: mastociti lahko živijo dlje v tkivih kot bazofili v krvi.

Klinični pomen in motnje

Poleg alergij imajo mastociti pomembno mesto pri redkih boleznih, kot je sistemska mastocitoza (kopičenje mastocitov v koži, kostnem mozgu in drugih organih). Pogosto povezana mutacija v genu KIT (npr. D816V) povzroči nenadzorovano rast in aktivacijo mastocitov. Pri sumu na motnjo se merijo markerji, kot je serumska tryptaza, ter izvajajo biopsije kože ali kostnega mozga.

Zdravljenje reakcij, ki jih povzročajo mastociti, vključuje:

  • antihistaminike (blokirajo H1/H2 receptorje) za lajšanje simptomov;
  • adrenalinski (epinefrin) injekcije pri anafilaksiji;
  • stabilizatorje mastocitov (npr. kromoglikat) in nekatera imunosupresivna zdravila;
  • biološka zdravila (npr. omalizumab) pri izbranih alergijskih in mastocitnih motnjah;
  • pri sistemski mastocitozi ciljane terapije proti mutiranemu KIT ali drugi ciljni terapiji.

Pomembno je tudi izogibanje sprožilcem (alergeni, nekatera zdravila, alkohol, fizični dražljaji) in priprava pacientov z anafilaksijo (nošenje adrenalinskega injektorja).

Zgodovina odkritja

Mastocite je prvič opisal Paul Ehrlich v svoji doktorski disertaciji leta 1878. Opazil je velika zrnca, ki so bila vidna, ko so jih obarvali. Zdaj veljajo za del imunskega sistema, z vsestransko vlogo tako v obrambi pred patogeni kot v patofiziologiji alergičnih in nekaterih sistemskih bolezni.

Mastna celicaZoom
Mastna celica

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je mastocit?



O: Mastocit je vrsta belih krvničk, ki se brani pred paraziti ter ima vlogo pri celjenju ran in obrambi pred patogeni.

V: Kje nastane mastocit?



O: Mastne celice nastanejo v kostnem mozgu.

V: Katera zrnca najdemo v mastocitih?



O: Mastociti imajo granule, bogate s histaminom in heparinom.

V: Kakšna je funkcija mastocitov pri celjenju ran?



O: Mastociti imajo pomembno zaščitno vlogo pri celjenju ran.

V: Kakšna je vloga mastocitov pri obrambi pred patogeni?



O: Mastociti sodelujejo pri obrambi pred patogeni.

V: Kakšna je povezava med mastociti in alergijami?



O: Mastociti so delni vzrok za alergije in anafilaksijo.

V: Kdo je prvi opisal mastocite?



O: Mastocite je prvi opisal Paul Ehrlich v svoji doktorski disertaciji leta 1878.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3