Melatonin: hormon cirkadianih ritmov, antioksidant in prehransko dopolnilo

Melatonin je hormon, ki ga najdemo pri živalih, rastlinah in mikroorganizmih. Pri živalih je raven melatonina odvisna od dnevnega cikla. Poganja cirkadiane ritme več bioloških funkcij. Melatonin deluje kot signal teme in pomaga usklajevati časovne vzorce spanja, telesne temperature, izločanja hormonov ter drugih fizioloških procesov. Raven melatonina običajno narašča zvečer in doseže vrh ponoči, nato pa zjutraj pada.

Melatonin nastaja v epifizi, ki je zunaj krvno-možganske pregrade. Deluje kot hormon in se sprošča v kri. Sintezo epifize uravnava svetloba, zaznana v mrežnici očesa, ki preko optičnih poti in suprahiastičnega jedra (SCN) hipotalamusa prenaša informacijo o dnevno-nočnem ciklu. Z naraščanjem starosti se endogena proizvodnja melatonina pogosto zmanjšuje.

Melatonin deluje na melatoninske receptorje. Deluje tudi neposredno, saj je močan antioksidant, ki ščiti DNK. V telesu se veže predvsem na receptorja MT1 in MT2, ki sodelujeta pri uravnavanju spanja in cirkadianih ritmov. Kot antioksidant deluje na več načinov: neposredno nevtralizira proste radikale in posredno povečuje delovanje endogenih antioksidativnih encimov (npr. superoksid dismutaze, glutatat peroksidaze). Poleg tega vpliva na imunski sistem in ima v nekaterih študijah protivnetne ter nevroprotektivne učinke.

Proizvodnja in regulacija

Sinergija med svetlobnimi signali in notranjo uro SCN določa, kdaj epifiza začne proizvajati melatonin. Svetloba (zlasti modra sestavina) zavira izločanje melatonina, zato je izpostavljenost močni svetlobi zvečer (npr. zasloni) povezana s slabšo kakovostjo spanja. Melatonin se sintetizira iz aminokisline triptofana prek serotonina in je označen kot ključni prenašalec informacije o temnem delu dneva.

Vpliv na spanje in cirkadiane ritme

Melatonin nima močnejših hipnotičnih lastnosti kot nekatera zdravila za spanje, vendar deluje kot kronobiotik — torej premika ali sinhronizira notranjo uro. Uporaben je pri:

• zdravljenju motenj spanja, povezanih s preskoki časovnih pasov (jet lag);
• zdravljenju motenj cirkadianega ritma pri delavcih z izmeničnim delom;
• nekaterih oblikah primarne nespečnosti, predvsem pri težavah s postopnim uspavanjem;
• osebah z zmanjšano endogeno proizvodnjo melatonina (npr. starejši).

Medicinska in terapevtska uporaba

Lahko se dajejo dodatki melatonina za ljudi. Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) melatonin uvršča med prehranska dopolnila in ne med zdravila. Evropska agencija za zdravila je leta 2007 odobrila uporabo melatonina za ljudi, starejše od 55 let, ki se sprošča samo na recept, čeprav je pokazal le majhne učinke, leta 2009 pa tudi v Avstraliji. V praksi to pomeni, da so na nekaterih trgih na voljo receptni pripravki s podaljšanim sproščanjem (npr. 2 mg), medtem ko so v drugih državah na voljo brezreceptni pripravki z različnimi odmerki.

Farmakologija, oblike in odmerjanje

Melatonin je na voljo v različnih oblikah: tablete za hitro sproščanje, pripravki za podaljšano (prolongirano) sproščanje, tekočine, sublingvalne oblike in obliži. Oralna biorazpoložljivost je razmeroma nizka in variabilna zaradi presnovka v jetru. Kratki biološki polčas (približno 30–60 minut pri večini formulacij) pomeni, da so pri težavah s prebujanjem ponoči včasih bolj primerni podaljšano sproščujoči pripravki.

Tipični odmerki za izboljšanje začetka spanja se gibljejo od 0,1 mg do 5 mg; pogosto se svetuje začeti z najnižjim uporabnim odmerkom in ga po potrebi povečati. Za kronobiotično uporabo (npr. premik roka notranje ure) je najpomembnejši čas jemanja — običajno 1–2 uri pred želenim časom spanja ali natančno usklajeno glede na ciljano premikno špranjo (pri dijetu časovnih pasov).

Varnost, neželeni učinki in interakcije

Melatonin je pri krajšem jemanju običajno dobro prenašan, vendar se lahko pojavijo neželeni učinki:

• zaspanost ali zaspanost čez dan, omotica, glavobol, slabost;
• spremembe razpoloženja ali povečana depresivnost pri občutljivih osebah;
• v redkih primerih motnje v prebavi ali alergijske reakcije.

Možne interakcije in previdnostni ukrepi:

• zdravila, ki zavirajo encime (npr. CYP1A2) — lahko povečajo koncentracijo melatonina (npr. fluvoxamin);
• antikoagulanti — melatonin lahko vpliva na strjevanje krvi in zato zahteva previdnost pri sočasnem jemanju z antikoagulanti;
• imunosupresivi — ker melatonin vpliva na imunski sistem, je potrebna previdnost pri avtoimunih boleznih in po presaditvah;
• hipoglikemizirajoča zdravila — melatonin lahko vpliva na presnovo glukoze;
• sočasna uporaba z zdravili, ki povzročajo zaspanost (npr. benzodiazepini, antihistaminiki), lahko poveča sedativne učinke.

Primerno je, da se pred jemanjem melatonina posvetujete z zdravnikom, še posebej če jemljete druga zdravila ali imate kronične bolezni. Nosečnice, doječe matere in majhni otroci naj melatonin uporabljajo le po posvetu z zdravnikom, saj varnost podatkov ni dovolj dobro raziskana. Pri ljudeh z epilepsijo obstajajo poročila, da lahko melatonin v redkih primerih poveča pogostost napadov, zato je potrebna previdnost.

Antioksidativne in druge biološke funkcije

Poleg vloge pri cirkadianem uravnavanju ima melatonin pomembne antioksidativne lastnosti: neposredno lovi reaktivne kisikove in dušikove vrste in krepi delovanje endogenih antioksidativnih sistemov. Zaradi tega ga preučujejo kot potencialno zaščitno sredstvo pri nevrodegenerativnih boleznih, poškodbah zaradi ishemije-reperfuzije, kot tudi pri staranju. Vendar so dokazi v številnih primerih še neodločni in potrebne so dodatne kontrolirane klinične študije.

Uporaba pri otrocih, nosečnicah in starejših

Pri otrocih se melatonin uporablja zmerno, predvsem pri motnjah spanja, povezanih z avtizmom ali neurološkimi motnjami; običajno v nižjih odmerkih in pod zdravniškim nadzorom. Pri starejših, ki imajo naravno znižano endogeno sintezo, so pokazki, da lahko pripravki s podaljšanim sproščanjem izboljšajo kakovost spanja — prav zato je bila odobritev za starejše v nekaterih državah osredotočena na to skupino.

Pravni status in dostopnost

Pravni status melatonina se razlikuje med državami: v ZDA ga FDA obravnava kot prehransko dopolnilo; v nekaterih evropskih državah so na voljo receptni pripravki s podaljšanim sproščanjem za specifične indikacije (npr. pri osebah, starejših od 55 let), medtem ko so v drugih državah melatoninski izdelki dostopni brez recepta. Zaradi različne kakovosti in koncentracij v brezreceptnih izdelkih je priporočljivo izbirati izdelke z jasno označenim odmerkom in zanesljivim proizvajalcem.

Sklep

Melatonin je ključni hormon, ki usklajuje cirkadiane ritme in spanje ter ima dodatne antioksidativne in imunomodulacijske učinke. Kot prehransko dopolnilo je lahko koristen pri motnjah spanja, jet lagu in pri osebah s pomanjkanjem melatonina, vendar je pomembno upoštevati čas jemanja, primerno obliko in morebitne interakcije z drugimi zdravili. Za dolgoročno uporabo ali pri prisotnosti kroničnih bolezni je priporočljiv posvet z zdravnikom.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je melatonin?

V: Kaj počne melatonin pri živalih?

V: Kje se melatonin proizvaja pri živalih?

V: Kako melatonin deluje v telesu?

V: Ali lahko ljudje jemljejo prehranska dopolnila z melatoninom?

V: Ali FDA melatonin obravnava kot zdravilo?

V: Katero vrsto izdelka z melatoninom je za uporabo odobrila Evropska agencija za zdravila in v Avstraliji?

Išči po črki