Bazofili: definicija, struktura, funkcija in vloga v imunskem sistemu

Bazofili ali bazofilni granulociti so redki granulociti. Če bi imeli 10.000 belih krvničk, bi jih bilo le 1-30 bazofilov.

Bazofili vsebujejo velika citoplazemska zrnca. Ob barvanju granule zakrijejo celično jedro. Kadar pa jedro ni obarvano, je vidno in ima običajno dva lobusa.

Mastocit, še en granulocit, je podoben po videzu in delovanju. Obe vrsti celic hranita histamin, kemikalijo, ki jo celice izločajo ob stimulaciji. Vendar izhajata iz različnih celičnih linij. Mastociti običajno ne krožijo v krvnem obtoku, temveč se zadržujejo v vezivnem tkivu. Tako kot vsi krožeči granulociti tudi bazofili po potrebi preidejo iz krvi v tkivo.

Ime izhaja iz dejstva, da so ti levkociti bazofilni, tj. obarvani z bazičnimi barvili, kot je prikazano na ilustracijah.

Njihovo delovanje ni dobro poznano. Bazofili imajo na celični membrani proteinske receptorje, ki vežejo IgE, imunoglobulin, ki sodeluje pri obrambi pred makroparaziti in alergiji. Na mestih okužbe z ektoparaziti, na primer s klopi, jih najdemo v nenavadno velikem številu.

Struktura in razvoj bazofilov

Bazofili nastajajo v kostnem mozgu iz mieloidne celične linije v procesu hematopoeze. Njihov razvoj je pod vplivom rastnih faktorjev, zlasti interlevkinom-3 (IL-3). V periferni krvi predstavljajo približno 0,5–1 % vseh belih krvničk; absolutno število je običajno nizko (običajno manj kot 200 celic/µl), zato so v kliničnih izvidih redke celice.

Morfologija

Bazofili so značilni po veliki količini temno obarvanih, bazičnih granula v citoplazmi, ki ob barvanju, npr. s Wright–Giemsa barvilom, pogosto zakrijejo jedro. Jedro je običajno segmentirano (dva lobusa), vendar v pripravkih zaradi granularnosti morda ni jasno vidno.

Funkcija in molekularni mehanizmi

Bazofili sodelujejo v hitro nastajajočih imunskih odzivih, še posebej pri:

• Alergijskih reakcijah — na njihovi membrani so visokoprepoznani FcεRI receptorji za IgE. Ko se IgE, vezan na FcεRI, poveže s specifičnim antigenom, bazofili degranulirajo in sproščajo mediatorje.
• Obrambi proti parazitom — sodelujejo pri odzivih proti večjim parazitom (npr. helmintom) skupaj z drugimi celicami Th2-imunosti.

Glavni sproščeni mediatori vključujejo histamin (povečana prepustnost krvnih žil, vazodilatacija), heparin, proteolitične encime, proteoglikane ter citokine (npr. IL-4 in IL-13), ki spodbujata Th2-poti in proizvodnjo IgE. Bazofili tudi sintetizirajo lipidne mediatorje, kot so leukotrieni (npr. LTC4), ki prispevajo k bronchokonstrikciji in vnetju.

Razlika med bazofili in mastociti

Čeprav obe celici vsebujeta histamin in podobne granule, se razlikujeta po izvoru, lokaciji in funkciji:

• Mastociti so tkivno rezidentne celice, izhajajo iz ločenih prekursorjev in se zadržujejo v vezivnem tkivu ter pri stiku s površinskimi sluznicami.
• Bazofili krožijo v krvi in se po stimulaciji preusmerijo v tkiva. Imajo izrazite FcεRI receptorje in vlogo pri sistemskih alergijskih odzivih.

Klinični pomen

Basofilija (povišano število bazofilov) se lahko pojavi pri:

• myeloproliferativnih neoplazmah (npr. kronična mieloična levkemija)
• alergijskih in kroničnih vnetnih stanjih
• nekatere parazitarne okužbe

Basopenija (znižano število) je redko izrazito koristna kot samostojen diagnostični pokazatelj; v nekaterih akutnih stresnih stanjih ali pri zdravljenju s kortikosteroidi se lahko število začasno zmanjša.

Laboratorijska diagnostika

Bazofile opazimo v krvnih razmazih ob barvanju (Wright–Giemsa) kot celice z velikimi temnimi granuli, ki lahko zakrijejo jedro. Za natančnejšo identifikacijo in oceno aktivacije se uporabljajo metode, kot so avtomatski hematološki analizatorji in flow citometrija, kjer so koristni markerji (npr. CD123, CD203c ter izraz FcεRI). Pri aktivaciji se pojavi tudi povečana površinska ekspresija markerjev, kot je CD63.

Terapevtske implikacije

Ker bazofili sproščajo histamin in druge vnetne mediatorje, so standardne terapije za alergije smiselne tudi za blaženje bazofilno posredovanih učinkov: antihistaminiki, kortikosteroidi in druge antialergične terapije. Biološka zdravila, ki ciljajo IgE (npr. omalizumab) ali ključne citokine, lahko zmanjšajo aktivacijo celic, ki sodelujejo pri Th2-odzivih, vključno z bazofili.

Zaključek

Bazofili so redki, a pomembni sodelavci imunskega sistema, zlasti pri alergijah in odpornosti proti nekaterim parazitskim okužbam. Čeprav njihova natančna vloga še ni popolnoma razjasnjena, so jasni klinični dokazi, da prispevajo k zgodnjim in poznejšim fazam vnetnih in alergijskih odzivov ter da so relevantni pri nekaterih hematoloških boleznih.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so bazofili?

V: Kaj delajo bazofilska zrnca?

V: Kaj je mastocit?

V: Kako delujejo bazofili in mastociti?

V: Kakšen je pomen tega, da so bazofili bazofilni?

V: Kje je bazofilov veliko?

V: Kako bazofili potujejo iz krvi v tkiva, ko so potrebni?

Išči po črki