Mendelova dednost

Mendelova genetika

Omejitve

Mendlovi zakoni veljajo na splošno, vendar ne za vsa živa bitja. Veljajo za vse organizme, ki so diploidni (imajo dva parna sklopa kromosomov) in se spolno razmnožujejo. Ne veljajo na primer za bakterije ali za nespolno razmnoževanje. Veljajo pa za veliko večino rastlin in živali.

Mendelovi zakoni

Mendel je rezultate svojega poskusa razložil z dvema znanstvenima zakonoma:

• 1. Dejavniki, ki jih pozneje imenujemo geni, se v običajnih telesnih celicah običajno pojavljajo v parih, vendar se med nastajanjem spolnih celic ločijo. To se zgodi pri mejozi, nastajanju spolnih celic. Od vsakega para kromosomov dobi gameta le enega.
  Faktorji (geni) določajo lastnosti
   organizma in se podedujejo od staršev. Ko se pari kromosomov ločijo, vsaka gameta dobi le po enega od vsakega dejavnika. Mendel je to poimenoval zakon segregacije.
• Mendel je tudi ugotovil, da so različice gena lahko dominantne ali recesivne. Te različice imenujemo aleli.
• 2. Aleli različnih genov se ob nastanku gamet ločijo neodvisno drug od drugega. To imenujemo zakon o neodvisni sortimentaciji. Mendel je torej menil, da se različne lastnosti dedujejo neodvisno druga od druge.
• Drugi zakon velja le, če gena nista na istem kromosomu. Če sta, potem sta povezana med seboj. To je bilo naslednje veliko odkritje po Mendlu: da se geni prenašajo na kromosomih. Bližje kot so bili na kromosomih, manjša je bila verjetnost križanja med njimi.

Mendlovi zakoni so pojasnili rezultate, ki jih je dobil pri svojih rastlinah graha. Pozneje so genetiki odkrili, da njegovi zakoni veljajo tudi za druga živa bitja, celo za ljudi. Mendelove ugotovitve, ki jih je pridobil pri svojem delu z vrtnim grahom, so pripomogle k oblikovanju področja genetike. Njegov prispevek pa ni bil omejen na osnovna pravila, ki jih je odkril. Mendlova skrb za nadzor nad pogoji poskusa in pozornost, ki jo je posvečal številčnim rezultatom, sta postavila standard za prihodnje poskuse.

Posledice

1. Ko se kromosomski pari v gameti ločijo, se naključno razdelijo. Gameta ima lahko poljubno razmerje od 100 % materinih do 100 % očetovih kromosomov.
2. Pri križanju se med mejozo izmenjajo deli med pari kromosomov. S tem se poveča število genetsko različnih osebkov v populaciji, kar je pomembno za evolucijo.
3. Zaradi 1 in 2, razen enojajčnih dvojčkov, nimata dva sorojenca enake genetike.

Diagnostični primeri

• Razmerja v spodnjih diagramih so statistične napovedi. Pri velikem številu križanj se bo število potomcev s temi značilnostmi približalo navedenim razmerjem.

Slika 1: Dominantni in recesivni fenotipi. (1) Starševska generacija. (2) F1 generacija. (3) F2 generacija. Dominantni (rdeča) in recesivni (bela) fenotip sta v generaciji F1 videti enako, v generaciji F2 pa kažeta razmerje 3:1.


Slika 3: Barvni aleli Mirabilis jalapa niso dominantni ali recesivni. (1) Starševska generacija. (2) F1 generacija. (3) F2 generacija. "Rdeči" in "beli" alel skupaj tvorita "rožnati" fenotip, zaradi česar je v F2 generaciji razmerje rdeča :rožnata :bela 1:2:1.