Arterioskleroza (ateroskleroza): vzroki, simptomi, zapleti in preprečevanje

Arterioskleroza: odkrijte vzroke, simptome, možne zaplete in praktične nasvete za preprečevanje ter zaščito srca in možganov. Preberite več.

Avtor: Leandro Alegsa

Arterioskleroza je bolezensko stanje arterij. Stene arterij so zadebeljene, otrdele in izgubijo raztegljivost, imenovano elastičnost. V praksi se z izrazom arterioskleroza pogosto nanašamo na več podobnih procesov otrditve žil, ki zmanjšajo njihove zmogljivosti za prenos krvi po telesu.

Poznamo tri glavne vrste:

  • Ateroskleroza je najpogostejša vrsta. Gre za zožitev arterij zaradi kopičenja oblog, ki so običajno sestavljene iz holesterola, maščobnih snovi, celičnih odpadkov, kalcija in fibrina, znotraj arterij. Prizadene velike in srednje velike arterije, vendar se njena umestitev razlikuje od posameznika do posameznika.
  • Mönckeberg Arterioskleroza. To je, ko se srednji sloj arterije strdi. Vzrok za to so kalcijeve obloge.
  • Arterioloskleroza. Ta prizadene manjše arterije v telesu.

Kako arterioskleroza prizadene telo

Obloge (plaki) v stenah arterij povzročijo njihovo zožitev (stenozo) ali pa sprožijo vnetje in razpokanje plaka. Če se plak razpoči, se lahko na njegovi površini oblikuje tromb (krvni strdek), ki delno ali popolnoma zapre žilo. Posledica je zmanjšan ali prekinjen pretok krvi v organih in tkivih, kar povzroča simptome ali trajne poškodbe.

Vzroki in dejavniki tveganja

Arterioskleroza se razvija postopoma in je povezana z različnimi dejavniki tveganja. Med glavne spadajo:

  • Starost — tveganje narašča s starostjo.
  • Spol — moški so v zgodnejših letih bolj ogroženi, pri ženskah tveganje narašča po menopavzi.
  • Visok krvni tlak — poškoduje steno arterij.
  • Motnje maščob v krvi, predvsem povišan holesterol (LDL) in nizka raven HDL.
  • Sladkorna bolezen — pospeši nastanek poškodb na žilah.
  • Kajenje (aktivno in pasivno) in izpostavljenost strupom iz tobaka.
  • Debelost in sedeči način življenja
  • Nezdrava prehrana — veliko nasičenih maščob, transmaščob in prevelik vnos kalorij.
  • Genetska nagnjenost — družinska anamneza srčno-žilnih bolezni.
  • Kronično vnetje in nekatere bolezni (npr. kronične okužbe ali avtoimune bolezni).

Simptomi

Arterioskleroza se lahko dolgo časa razvija brez opaznih simptomov. Znaki se pojavijo, ko zožitev ali zapora žile zmanjša dotok krvi do določenega organa:

  • Srce: bolečina v prsih (angina), občutek pritiska ali kratka sapa — lahko vodi do srčnega infarkta.
  • Možgani: kratkotrajni simptomi, kot so omotičnost, otrplost, nejasen govor ali težave z vidom — opozorila za prehodni ishemični napad (TIA) ali možgansko kap.
  • Okončine: bolečine pri hoji, utrujenost ali hladne noge zaradi periferne arterijske bolezni (klaudikacija).
  • Druge težave: počasnejše celjenje ran na nogah, izguba dlak ali šibka pulzacija v nogah.

Možni zapleti

  • Srčni infarkt — ob popolni zapori koronarne arterije.
  • Možganska kap — ob zmanjšanem pretoku ali odcepu embolusa v možgane.
  • Periferni arterijski zapleti — huda ishemija nog, ki lahko vodi do invalidnosti ali v hudih primerih amputacije.
  • Aneurizma — oslabele stene arterije se lahko izbočijo in počijo.

Diagnoza

Za potrditve arterioskleroze zdravnik običajno opravi kombinacijo naslednjih preiskav:

  • Fizični pregled in ocena simptomov ter anamneze.
  • Krvne preiskave — lipidni profil, krvni sladkor, vrednosti vnetnih dejavnikov.
  • Elektrokardiogram (EKG) in test napora (stres test) pri sumu na koronarno bolezen.
  • Ultrazvok z Dopplerjem za oceno pretoka v žilah (npr. karotidne arterije ali arterije nog).
  • CT angiografija ali MR angiografija za natančnejši prikaz zožitev.
  • Invazivna koronarografija (angiografija) pri načrtovanju posega ali potrditvi bolezni koronarnih arterij.

Zdravljenje

Cilj zdravljenja je upočasniti napredovanje oblog, zmanjšati tveganje za zaplete in obnoviti pretok krvi, kadar je to potrebno.

  • Spremembe življenjskega sloga: prenehanje kajenja, zdrava prehrana z manj nasičenih maščob in transmaščob, redna telesna dejavnost, izguba odvečne telesne teže in omejitev vnosa alkohola.
  • Zdravila: zdravila za zniževanje holesterola (npr. statini), antitrombocitna zdravila (npr. aspirin pri določenih bolnikih), zdravila za zniževanje krvnega tlaka in zdravila za nadzor sladkorne bolezni.
  • Endovaskularni posegi: balonska angioplastika s postavitvijo stenta za širitev zožene arterije.
  • Kirurški posegi: obvodne operacije (bypass) pri koronarnem ali periferne arterijski bolezni ali endarterektomija (odstranitev plaka) pri določenih žilah, npr. karotidnih.

Preprečevanje

Preprečevanje arterioskleroze temelji na obvladovanju znanih dejavnikov tveganja. Priporočila vključujejo:

  • Opustitev kajenja in izogibanje pasivnemu kajenju.
  • Vzdrževanje zdrave telesne teže in obvladovanje debelosti.
  • Redna telesna dejavnost — vsaj 150 minut zmerne vadbe na teden (npr. hitra hoja) ali 75 minut intenzivne vadbe.
  • Zdrava prehrana z nizko vsebnostjo nasičenih maščob in holesterola; povečanje vnosa zelenjave, polnozrnatih živil, sadja in stročnic.
  • Redno spremljanje in zdravljenje visokega krvnega tlaka, visokega holesterola in sladkorne bolezni.
  • Občasni zdravstveni pregledi in meritve lipidov ter krvnega tlaka po napotkih zdravnika.
  • V določenih primerih lahko zdravnik predpiše zdravila (npr. statine) profilaktično pri visokem tveganju za srčno-žilne dogodke.

Kdaj poiskati pomoč

Če se pojavijo znaki, kot so močna ali dolgotrajna bolečina v prsih, nenadna izguba moči ali občutka na obrazu ali okončini, težave z govorom, nenaden močan glavobol ali hude težave z dihanjem, poiščite nujno medicinsko pomoč. Tudi postopno slabšanje hoje, rane na nogah, ki se ne celijo, ali ponavljajoče se epizode bolečin v prsih zahtevajo posvet z zdravnikom.

Arterioskleroza je pogosto dolgotrajen in napredujoč proces, vendar z zgodnjim odkritjem, spremembami življenjskega sloga in ustreznim zdravljenjem lahko znatno zmanjšamo tveganje hudih zapletov in izboljšamo kakovost življenja.

Slika, ki prikazuje učinke ateroskleroze na arterijo.Zoom
Slika, ki prikazuje učinke ateroskleroze na arterijo.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je arterioskleroza?


O: Arterioskleroza je bolezensko stanje arterij, pri katerem stene arterij postanejo odebeljene, otrdele in izgubijo elastičnost.

V: Katere so tri glavne vrste arterioskleroze?


O: Tri glavne vrste arterioskleroze so ateroskleroza, Mönckebergova arterioskleroza in arterioloskleroza.

V: Kaj je ateroskleroza?


O: Ateroskleroza je najpogostejša vrsta arterioskleroze. Gre za zožitev arterij zaradi kopičenja oblog, ki so običajno sestavljene iz holesterola, maščobnih snovi, celičnih odpadkov, kalcija in fibrina, znotraj arterij.

V: Kaj je Mönckebergova arterioskleroza?


O: Arterioskleroza Mönckeberg je vrsta arterioskleroze, pri kateri srednji sloj arterije zaradi kalcijevih oblog postane tog.

V: Kaj je arterioloskleroza?


O: Arterioloskleroza je vrsta arterioskleroze, ki prizadene manjše telesne arterije.

V: Kateri so nekateri učinki arterioskleroze?


O: Posledice arterioskleroze lahko povzročijo pomanjkanje rednega pretoka krvi, zaradi česar ste lahko omotični, otrpli, imate nejasen govor in druge simptome. Tromboze lahko še dodatno ovirajo pretok krvi, zaradi česar obstaja tveganje za možgansko kap ali srčni infarkt.

V: Kako lahko preprečimo arteriosklerozo?


O: Arteriosklerozo lahko preprečimo z zmanjšanjem tveganj, kot so kajenje, debelost in premalo gibanja. Zdravniki priporočajo dieto in telesno vadbo, vključno s prehrano z nizko vsebnostjo holesterola in nasičenih maščob. Nekateri bolniki lahko jemljejo zdravila, ki zmanjšujejo količino holesterola v krvi.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3