Limfni sistem: anatomija, funkcije, limfne žile in limfna vozlišča

Limfni sistem pri sesalcih je mreža tankih žil, ki se podobno kot krvne žile razvejijo v tkiva po vsem telesu. Je del imunskega sistema. Je enosmerni sistem, ki prenaša celice in tekočino nazaj v krvni sistem.

Limfne žile prenašajo limfo, brezbarvno, vodeno tekočino in bele krvničke. Izvira iz intersticijske tekočine v tkivih, ki se iztisne iz krvnih žil. Limfni sistem prenaša celice za boj proti okužbam, imenovane limfociti, in sodeluje pri odstranjevanju tujkov in celičnih ostankov s pomočjo fagocitov. Druga funkcija je prenos maščob iz tankega črevesa v kri.

Limfna tekočina se zbira iz tkiv in vstopa v limfne kanale z zaklopkami. Ravno ventili skrbijo, da limfa teče v pravo smer. Na poti nazaj v krvni sistem se limfa vrača skozi žleze, imenovane limfne vozlišča, na mestih, kot so zadnji del vratu, pazduhe in dimlje. Limfne vozlišča se povečajo na območju okuženega dela telesa. To preprečuje širjenje okužbe. Preprečuje ali zmanjšuje vstop patogenih organizmov v splošni krvni obtok in njihov dostop do drugih delov telesa.

Limfa se vrne v krvni sistem. Pri sesalcih se v normalnih razmerah večina limfe vrne v krvni obtok prek limfnih žil na dnu vratu. Nekateri vretenčarji imajo bolj zapletene limfne sisteme. Dvoživke imajo na primer več "limfnih src" za nadzor pretoka limfe.

Anatomija limfnega sistema

Limfni sistem sestavljajo tanke limfne kapilare, večje limfne žile, zbiralke in glavne limfne vodnice ter limfna vozlišča in drugi limfni organi. Limfne kapilare so zelo prepustne — v njih vstopa medcelična tekočina (intersticijska tekočina) skupaj s beljakovinami, mikroorganizmi in celicami. Kapilare se združujejo v vse debelejše žile, ki imajo v svojem poteku zaklopke in stene z gladkimi mišicami.

Pomembni limfni organi so:

  • Kostni mozeg – kraj nastanka nekaterih limfocitov (B limfociti) in drugih krvnih celic;
  • Timus (priželjc) – mesto dozorevanja T limfocitov, zlasti pri otrocih;
  • Vranica – filtrira kri, odstranjuje poškodovane krvne celice in sodeluje pri imunski obrambi;
  • Mandlji in Peyerjeve ploščice v črevesju – lokalni obrambni sistem sluznic;
  • Limfna vozlišča – majhne žleze, ki filtrirajo limfo in omogočajo interakcijo med limfociti in fagociti.

Funkcije limfnega sistema

Glavne naloge limfnega sistema so:

  • Vzdrževanje tekočinskega ravnovesja: vračanje presežne intersticijske tekočine in beljakovin v krvni obtok, s čimer preprečuje nastanek otekline v tkivih;
  • Imunska obramba: preusmerjanje in filtriranje tumornih celic, bakterij, virusov in drugih tujih delcev v limfnih vozliščih, aktivacija limfocitov in fagocitov;
  • Transport maščob: absorbira in prenaša maščobe in maščobno topne vitamine iz tankega črevesa (lakteali prenašajo milnično obarvano limfo, imenovano chyle) v krvni obtok;
  • Odstranjevanje odpadnih snovi: odnašanje celičnih ostankov, tujkov in odpadnih produktov iz tkiv.

Pretok limfe in mehanizmi gibanja

Limfa teče enosmerno od periferije proti osrednjim žilam in nazadnje v venski krvni obtok. Pretok olajšajo:

  • zaklopke v stenah limfnih žil, ki preprečujejo povratni tok;
  • stiskanje žil zaradi kontrakcij okoliških skeletnih mišic (»mišični črpalni učinek«);
  • spremembe tlaka v prsni votlini med dihanjem (diaphragmatic pump);
  • lastna ritmična kontrakcija gladkih mišičnih celic v stenah večjih limfnih žil.
Približno vsebina limfe iz spodnjih in zgornjih delov telesa se zbira v večjih zbirkah ter se nato izliva v krvni obtok — največji in najpomembnejši je prsni kanal (ductus thoracicus), ki običajno izliva v zgornji del levega venske-sistemske povezave (stik leve subklavijske in notranje vratne vene). Obstaja tudi desni limfni kanal, ki izprazni limfo iz desne zgornje kvadrante telesa v desno vensko območje.

Kadar limfni sistem ne deluje normalno

Če limfa ne more pravilno odteči, se pojavi limfedem — trajno ali začasno otekanje tkiv. Limfne vozlišča se pogosto povečajo (limfadenopatija) zaradi okužbe, vnetja ali zaradi širjenja raka (metastaze). Druge pomembne težave lahko vključujejo vnetje limfnih žil (limfangitis) in prirojene nepravilnosti limfnega sistema.

Kadar potrebujemo zdravniško pomoč

Povečana ali boleča limfna vozlišča, nenavadne trajne otekline, rdečina vzdolž žil ali vročina so znaki, da je treba poiskati zdravniško oceno. Zdravnik lahko uporabi palpacijo, krvne preiskave, ultrazvok, računalniško tomografijo, magnetno resonanco ali limfno biopsijo oziroma limfografijo za natančno diagnostiko. Zdravljenje je odvisno od vzroka: antibiotiki za bakterijske okužbe, kirurški poseg ali fizikalna terapija (kompresija, limfna drenaža) pri limfedemu, onkološko zdravljenje pri metastazah itd.

Limfni sistem je torej ključna komponenta telesa za ohranjanje tekočinskega ravnovesja, sodelovanje v imunskem odgovoru in transport hranil. Njegovo razumevanje pomaga prepoznati in zdraviti številne bolezni, ki vplivajo na splošno zdravje.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je limfni sistem?


O: Limfni sistem je mreža tankih žil, ki se podobno kot krvne žile razvejijo v tkiva po vsem telesu. Je del imunskega sistema ter prenaša celice in tekočino nazaj v krvni sistem.

V: Kaj prenaša?


O: Limfni sistem prenaša brezbarvno, vodeno tekočino, imenovano limfa, in bele krvničke iz intersticijske tekočine v tkivih, ki se iztisne iz krvnih žil.

V: Kako preprečuje širjenje okužb?


O: Na poti nazaj v krvni sistem limfa prehaja skozi žleze, imenovane limfne vozle. Ko se neko območje okuži, te vozlišča nabreknejo, da preprečijo širjenje okužbe, saj preprečijo ali zmanjšajo vstop patogenov v splošni krvni obtok in njihov dostop do drugih delov telesa.

V: Kje so nekatera pogosta mesta za limfne vozle?


O: Običajna mesta za limfne vozle so na primer zadaj na vratu, v pazduhah in dimljah.

V: Kako se večina limfe pri sesalcih vrne v krvni obtok?


O: Pri sesalcih se v normalnih razmerah večina limfe vrača v krvni obtok prek komunikacij na spodnjem delu vratu, znanih kot "limfne žile".

V: Ali obstajajo vretenčarji z bolj zapletenimi sistemi od sesalcev?


O: Da, nekateri vretenčarji imajo bolj zapletene sisteme kot sesalci - dvoživke imajo na primer več "limfnih src", ki nadzorujejo pretok limfe.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3